Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

18 Članki
Odvetnik 50 / december 2010
Po opravljeni praksi lahko praktikant pristopi k prvemu
izpitu, s katerim se preverja znanje in sposobnost za
samostojno opravljanje pravniškega poklica. Izpit, kot
ga določa zakonski osnutek, je manj zahteven od sedanjega.
Načrtovani pisni del zajema izdelavo pisne naloge
po izbiri kandidata s področja civilnega, kazenskega
ali upravnega prava ter odgovore na vprašanja s področja
ustavne ureditve, varstva človekovih pravic, organizacije
pravosodja in državne uprave ter področja temeljev
pravne ureditve Evropske unije. Ustni del izpita zajema
zagovor pisne naloge in odgovore na vprašanja s
področij civilnega, kazenskega in upravnega prava. Za
večjo objektivnost je predvideno, da se izpitna vprašanja
zastavljajo na podlagi nabora ožjih tematskih sklopov
(pravnih pojmov, institutov), ki se za vsako izpitno obdobje
objavijo na spletu najmanj en mesec pred začetkom
izpitnega obdobja. Kandidat pred začetkom ustnega
dela izpita naključno izbere določeno število tematskih
sklopov za posamezno izpitno področje. Prvi izpit
bi zadoščal za zastopanje na sodišču, ne pa tudi za stalno
poklicno delo v pravosodju.
Druga faza izobraževanja je pravosodna specializacija.
Poteka kot dveletno obvezno usposabljanje kandidatov,
ki imajo opravljen pravniški državni izpit, in je namenjena
pripravi na opravljanje funkcije sodnika, državnega
tožilca, državnega pravobranilca in poklica odvetnika
ter notarja. Gre za obliko »uvajalne pravosodne
šole«, ki povezuje pridobivanje znanja s praktičnim delom
zaradi pridobivanja izkušenj v »umetnosti pravosodne
obrti«. Pravosodni kandidat opravlja pravosodno
specializacijo v delovnem razmerju pri sodišču, državnem
tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku
ali notarju. Zaključi jo s pravosodnim izpitom, ki je
oblika preverjanje znanja in sposobnosti za samostojno
opravljanje pravosodne funkcije oziroma pravosodnega
poklica.
Drugi izpit je zasnovan podobno kot prvi, razlikuje se le
po (višji stopnji) zahtevnosti. Predvideni sta pisni nalogi
iz civilnega in kazenskega prava ter ustni del, ki obsega
vsa pravna področja. Vprašanja za ustni del se pripravijo
vnaprej, zaradi veljavnosti izpita za delo na vseh področjih
pravosodja se še posebej preverja sposobnost za
vodenje postopka, oblikovanje odločb in opravljanje procesnih
nalog sodnika, državnega tožilca, državnega pravobranilca,
odvetnika in notarja.
Sprejem in položaj odvetniških
pripravnikov in kandidatov
Glede zasnove in poteka prvega dela izobraževanja in prvega
izpita za praktikante, ki bodo imeli položaj sedanjih
odvetniških pripravnikov, ni videti posebnih težav.
Odvet nik oziroma pisarna, ki bo za to imela interes, bo
diplomanta oziroma magistra lahko takoj zaposlila, država
pa mu bo omogočila šestmesečno brezplačno prakso
na sodišču in pri upravnem organu. Po opravljenem izpitu
bo lahko nadaljeval usposabljanje v odvetniški pisarni
v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Težav ni videti
tudi pri pravosodnem izpitu, tega bi odvetniški kandidat
moral opraviti enako kot specializanti, ki se usposabljajo
v državnem pravosodju, s tem pa bi si zagotovil možnost
za delo na vseh pravosodnih položajih.
Odprto pa je vprašanje vstopa odvetniškega pripravnika
v položaj pravosodnega specializanta, ki mora
ustrezati sedanjemu položaju odvetniškega kandidata. Za
sodišča, tožilstva in pravobranilstvo je, zaradi omejitve
števila v skladu s predvidenimi kadrovskimi potrebami,
predviden sprejemni izpit, ki se opravlja enkrat letno, izbira
pa se opravi na podlagi točkovanja ocene na tem izpitu,
na pravniškem državnem izpitu in pri pravnem študiju
ter na podlagi psihološkega testa. Smiselno enak način bo
moral veljati za notarske kandidate, saj ne gre za odprt poklic,
kot je odvetništvo, ampak za javno službo. Ta se pridobi
na podlagi imenovanja. Zato ni mogoče dopustiti, da
bi že s sprejemom posameznega kandidata v izobraževanje
notarji sami vnaprej določali, komu bo podeljeno poklicno
pooblastilo, čeprav imajo legitimen interes in vpliv
na zaposlitev v svoji pisarni.
Za odvetnike pa bo treba oblikovati drugačno rešitev,
ki bo v zadostni meri upoštevala tako potrebo po
pridobitvi ustreznega znanja in izkušenj za samostojno
opravljanje poklica ter interes odvetnika za zasedbo
mest kandidatov in kasneje odvetnikov v svoji pisarni
kot tudi omejene možnosti (obveznega) usposabljanja
kandidatov pod mentorstvom sodnikov. Možna rešitev
je v pooblastilu Odvetniški zbornici Slovenije (OZS),
da pod zakonskimi pogoji sama pripravi in izvede ustrezen
predhodni preizkus, predvsem na področju predpisov,
ki urejajo položaj in delo odvetnika, in glede ustreznih
osebnih lastnosti. Tak preizkus bi smiselno ustrezal
sprejemnemu izpitu, ki zunaj državnega pravosodja
ni potreben, saj tveganje izida dveletne specializacije po
naravi zaposlitve prevzemata odvetnik oziroma odvetniška
družba in kandidat.
Pred pripravo končnega predloga zakona bo treba oblikovati
ustrezno rešitev tudi za drugo sporno področje, na
katero je ob zaključku prvega kroga usklajevanja na posvetu
pri ministru za pravosodje Alešu Zalarju opozoril
predsednik OZS Miha Kozinc.
V okviru pravosodne specializacije je namreč predvideno
eno leto obveznega usposabljanja pri sodišču
(od tega v kazenskem sodstvu tri mesece, v civilnem
sodstvu šest mesecev in po en mesec v upravnem,
delovnem in gospodarskem sodstvu) in eno