Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
20 Članki<br />
<strong>Odvetnik</strong> 50 / december 2010<br />
okolju, kjer obstaja nevarnost nastanka škode, ni ravno<br />
ustrezna. V cestnem prometu se nesreče redno dogajajo.<br />
Potem bi zavrnili tožbeni zahtevek oškodovanca z obrazložitvijo,<br />
da se pač giblje v okolju, v katerem obstaja tveganje,<br />
in da mora tako tveganje sprejeti. Voznik, ki bi zaradi<br />
stanja ceste utrpel škodo, tudi ne bi bil upravičen do<br />
odškodnine, saj je znano, da ceste niso vedno ustrezno in<br />
pravočasno vzdrževane ter da včasih ne obstaja ustrezna<br />
cestna signalizacija. Te predpostavke se lahko zavrnejo s<br />
stališčem, da je stanje v naravi drugačno kot v urbanem<br />
okolju, delovnem okolju ali v prometu.<br />
Primer 2<br />
Sodišče je v konkretnem primeru prisodilo odškodnino<br />
človeku, ki ga je poškodoval jelen. Obrazložilo je, da v<br />
primeru, če jelen povzroči škodo na človeku v lovišču, za<br />
to odgovarja lovska družina, ki upravlja z loviščem, po načelu<br />
vzročnosti, ker je v takem primeru jelen živa nevarna<br />
stvar. 3 Gre namreč za škodo, ki jo povzroči žival.<br />
Prvi odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika (OZ) 4<br />
določa, da je za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, odgovoren<br />
njen imetnik. Za škodo, ki jo povzroči domača žival,<br />
je odgovoren njen imetnik, razen če dokaže, da je poskrbel<br />
za potrebno varstvo in nadzorstvo (drugi odstavek<br />
158. člena OZ). Nevarna žival in domača žival nista dve<br />
povsem različni in vsebinsko ločeni kategoriji. Volk je utelešenje<br />
nevarne zveri od pravljic o Rdeči kapici in sedmih<br />
kozličkih naprej. Lovci ne pomnijo, da bi v zadnjih desetih<br />
letih v Sloveniji volk napadel človeka. Nasprotno pa<br />
so nekatere domače živali povzročile več poškodb ljudi –<br />
tudi z usodnim izidom.<br />
Po 6. točki 5. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) 5 so nevarne<br />
živali tiste, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti<br />
oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.<br />
Nevarna žival (kot žival), ki povzroči človeku škodo, ni<br />
le tista, ki je po svojih telesnih lastnostih zmožna človeka<br />
poškodovati (kot so to zveri), temveč tudi tista, ki prenaša<br />
nevarne bolezni (na primer steklino). Po točki 1.3.3. člena<br />
Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) 6 so živalske vrste deli<br />
okolja in tako naravne dobrine. Naravne dobrine so po prvem<br />
odstavku 163. člena ZVO-1 v javni lasti ali v upravljanju<br />
države oziroma občine ali pod posebnim varstvom v<br />
skladu z zakonom. Po drugem odstavku 163. člena ZVO-1<br />
je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države.<br />
Pravno kategorijo imetnika težko uporabimo pri odnosu<br />
do prosto živečih živali. Po ZVO-1 so živalske vrste deli<br />
okolja in tako naravne dobrine po točki 1.3. 3. člena. Naravne<br />
dobrine so po 163. členu ZVO-1 v javni lasti ali v<br />
3<br />
Vrhovno sodišče SR <strong>Slovenije</strong>, opr. št. II Ips 142/80 in II Ips 143/80 z dne<br />
4. septembra 1980, Poročilo sodne prakse Vrhovnega sodišča SRS, št. 1980/II.<br />
4<br />
Ur. l. RS, št. 83/01 s sprem.<br />
5<br />
Ur. l. RS, št. 43/07 – UPB2.<br />
6<br />
Ur. l. RS, št. 39/06 – UPB1 s sprem.<br />
upravljanju države oziroma občine ali pod posebnim varstvom<br />
v skladu z zakonom. Divjad po predpisih o lovstvu<br />
je lastnina države.<br />
Za primere škod, ki jih povzroči žival, veljajo poleg 158.<br />
člena OZ tudi predpisi Zakona o ohranjanju narave<br />
(ZON) 7 in Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1). 8<br />
Po prvem odstavku 81. člena ZON sprejme vlada akt o zavarovanju<br />
rastlinskih in živalskih vrst, določi ukrepe varstva<br />
njihovih habitatov, predpiše pravila ravnanja in poseben<br />
varstveni režim. Po 91. členu ZON pa država ne odgovarja<br />
za škodo, ki jo povzročijo rastline ali živali, razen v<br />
primerih, določenih z zakonom. Fizična in pravna oseba je<br />
upravičena zahtevati odškodnino za škodo, ki jo povzročijo<br />
živali zavarovanih vrst iz 81. člena ZON. Po prvem odstavku<br />
92. člena in prvem odstavku 30. člena ZON je oškodovanec<br />
upravičen do povrnitve odškodnine v višini dejanske<br />
škode, ki je nastala na premoženju. Po tem zakonu nobeden<br />
ne odgovarja za škodo, ki jo živali ali rastline povzročijo<br />
na ljudeh.<br />
ZDLov-1 v 38. členu predvideva, da vlada s predpisom določi<br />
vrste prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo in so divjad,<br />
ter njihove lovne dobe. Vlada je izdala Uredbo o določitvi<br />
divjadi in lovnih dob. 9 V 3. členu uredbe so določene posamezne<br />
vrste divjadi, med katerimi ni medveda, volka in risa. Na<br />
podlagi 81. člena ZON je bila izdana Uredba o zavarovanih<br />
prosto živečih živalskih vrstah, med katere se uvrščajo tudi<br />
medved, volk in ris. Po četrtem odstavku 54. člena ZDLov-1<br />
Republika Slovenija ne glede na krivdo odgovarja za škodo, ki<br />
jo povzročijo zavarovane vrste prosto živečih sesalcev in ptic,<br />
opredeljene v zakonu, ki ureja ohranjanje narave. Kot je bilo<br />
že zapisano, po 91., 92. in 93. členu ZON država odgovarja<br />
le za premoženjsko škodo. Take omejitve ZDLov-1 ne pozna.<br />
Glede na veljavne predpise bo lovska družina odgovarjala za<br />
škodo tistemu, ki ga je poškodoval jelen oziroma divji prašič,<br />
medtem ko za poškodbe, ki jih bo človeku povzročil medved,<br />
volk ali ris, ne bo odgovarjal nihče. (!)<br />
Kadar škodo povzroči divjad, so situacije, glede na to, ali<br />
je škoda povzročena v lovišču ali v nelovnih površinah,<br />
različne. Nelovne površine so po prvem odstavku 10.<br />
člena ZDLov-1 površine, kjer je trajno prepovedan lov<br />
na vse vrste divjadi, in tako niso deli lovišč. Nelovne površine<br />
so naselja, parki, pokopališča, industrijski objekti,<br />
otroška in športna igrišča, javne ceste, proge in drugo. Po<br />
tretjem odstavku 53. člena ZDLov-1 je za škodo, ki je nastala<br />
na nelovnih površinah iz 10. člena tega zakona zaradi<br />
divjadi ali lova, odgovoren upravljavec, če je nastala po<br />
njegovi krivdi, sicer pa Republika Slovenija. Tukaj spet<br />
ni jasno, ali gre le za škodo kot dejansko škodo ali tudi za<br />
škodo, ki jo človek utrpi zaradi poškodb svojega zdravja.<br />
7<br />
Ur. l. RS, št. 56/99 s sprem.<br />
8<br />
Ur. l. RS, št. 16/04 s sprem.<br />
9<br />
Ur. l. RS, 101/04.