Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Odvetnik</strong> 50 / december 2010 Varuh človekovih pravic<br />
41<br />
Iz letnega poročila 2009 – o odvetništvu<br />
Državni zbor je 22. oktobra 2010 opravil kar sedemurno razpravo o predlogu letnega poročila Varuha<br />
človekovih pravic RS (Varuh) za leto 2009, o njem pa je glasoval 26. oktobra in ga sprejel vključno s<br />
predlogi in priporočili. Ker je letno poročilo obsežno (kar 386 strani), se bom v tem prispevku omejil<br />
samo na del, ki je povezan z odvetništvom.<br />
Pobude, ki jih je Varuh obravnaval v letu 2009 in so se nanašale<br />
na delo odvetnikov, so bile tudi tokrat povezane<br />
predvsem s kakovostjo pravnega svetovanja in zastopanja<br />
pred sodišči ter pomanjkanjem zaupanja med odvetnikom<br />
in stranko. Pritožbe nekaterih pobudnikov še<br />
vedno kažejo, da odvetniki za prejeta plačila za svoje delo<br />
vselej ne izdajajo potrdil. Tudi specifikacije opravljenih<br />
storitev pobudniki velikokrat ne prejmejo. Kadar stranke<br />
storitve odvetnika plačujejo sproti, ob koncu sodnega postopka<br />
tako praviloma težko razberejo, koliko so že plačale<br />
in za katere storitve, kakšen znesek stroškov je bil priglašen<br />
in kakšen dosojen ter predvsem koliko mu morajo<br />
še plačati (če kaj), kar vse lahko vodi v nesporazume.<br />
1. Spremembe in dopolnitve Zakona<br />
o odvetništvu<br />
Odvetništvo so v letu 2009 zaznamovale ponovne spremembe<br />
in dopolnitve Zakona o odvetništvu (ZOdv-C),<br />
vključno z napovedjo referenduma in odločitvijo Ustavnega<br />
sodišča RS, da bi lahko z odložitvijo uveljavitve oziroma<br />
z zavrnitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah<br />
Zakona o odvetništvu nastale protiustavne posledice. O<br />
Varuhovem mnenju glede teh sprememb in dopolnitev<br />
smo že poročali v lanskem letnem poročilu, zato ga ne ponavljamo.<br />
Odvetništvo kot del pravosodja sodeluje pri zagotavljanju<br />
učinkovitega delovanja sodne oblasti, še zlasti pomembno<br />
pa je za nudenje pravne pomoči posameznikom. <strong>Odvetnik</strong><br />
v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno<br />
svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi<br />
državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke<br />
v njihovih pravnih razmerjih. Pri zastopanju stranke pa<br />
mora odvetnik ravnati vestno, pošteno, skrbno in po načelih<br />
odvetniške poklicne etike, sicer lahko tudi disciplinsko<br />
odgovarja. V zvezi s tem pozdravljamo najnovejšo<br />
novelo ZOdv-C, ki kot enega od pogojev za opravljanje<br />
odvetniškega poklica določa tudi opravljanje preizkusa<br />
iz poznavanja zakona, ki ureja odvetništvo, odvetniške<br />
etike in Kodeksa odvetniške poklicne etike pri<br />
Odvetniški zbornici <strong>Slovenije</strong> (OZS). Pričakujemo, da<br />
bo to prispevalo k boljšemu poznavanju načel, ki odvetnike<br />
zavezujejo pri opravljanju poklica. Kodeks odvetniške<br />
poklicne etike so odvetniki sprejeli na skupščini leta<br />
1994 kot obveze svojega poklicnega ravnanja in vedenja,<br />
določila kodeksa pa dopolnili na skupščinah v letih 2001<br />
in 2009. Zaradi sprememb na področju opravljanja odvetniškega<br />
poklica pa je (kmalu) pričakovati še kakšno spremembo.<br />
2. Disciplinska odgovornost<br />
odvetnikov, odvetniških kandidatov<br />
in odvetniških pripravnikov<br />
Kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica in<br />
dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in<br />
prakse v odvetniški pisarni po spremembah in dopolnitvah<br />
Zakona o odvetništvu (ZOdv-C), ponovno določa<br />
statut OZS.<br />
V disciplinskih zadevah zoper odvetnika, odvetniškega<br />
kandidata oziroma odvetniškega pripravnika odloča disciplinska<br />
komisija (razen v zadevah, v katerih je pristojno<br />
odločati disciplinsko sodišče), obtožbo pa zastopa disciplinski<br />
tožilec.<br />
Varuh človekovih pravic RS nima možnosti, da bi lahko<br />
neposredno vplival na delo disciplinskih organov OZS. S<br />
spremembo Zakona o odvetništvu 1 so bile Varuhove pristojnosti<br />
glede disciplinskega postopka zoper odvetnika<br />
omejene na podajo predloga za uvedbo postopka.<br />
Ugotavljamo pa, da OZS razlikuje med pismi, v katerih<br />
se prizadete stranke obračajo na OZS, in tistimi (redkimi),<br />
ki se obrnejo neposredno na disciplinske organe<br />
zbornice. Samo te OZS namreč (takoj) preda disciplinskim<br />
organom (tožilcu). V drugih primerih pa OZS praviloma<br />
sama pozove odvetnika, naj pojasni svoje ravnanje,<br />
in pritožniku odgovori (v obravnavanih primerih pri<br />
Varuhu največkrat s pojasnilom, da v ravnanju odvetnika<br />
ni zaznati nepravilnosti). Pozdravljamo pa spremembo<br />
prakse, da odgovori OZS vsebujejo tudi pojasnilo prijavitelju,<br />
da bo zbornica zadevo posredovala disciplinskim<br />
organom zbornice, če pri prijavi vztraja, s čimer je<br />
OZS tudi izpolnila Varuhovo priporočilo.<br />
1<br />
Ur. l. RS, št. 35/09 z dne 8. maja 2009.
Change language