Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Odvetnik</strong> 50 / december 2010 Članki – primerjave<br />
35<br />
tudi ugled poklica, poklicno tajnost ter se držati načel kodeksa<br />
poklicne etike.<br />
Zelo pomembne so tudi podrobne določbe o odvetniški<br />
tarifi (12. člen). Odvetniško nagrado je možno<br />
določiti z dogovorom (v pisni obliki) med odvetnikom<br />
in stranko, upoštevajoč naravo in kompleksnost zadeve<br />
ter dosežene rezultate, vsekakor pa v mejah minimalnih<br />
honorarjev, ki so obvezujoči in ne dopuščajo odstopanja.<br />
Tarifa nadalje določa minimalne in maksimalne<br />
nagrade ter pristojbine (diritti, ki jih slovenska tarifa<br />
ne pozna) in povračilo stroškov, višina obeh zadnjih postavk<br />
pa je točno določena v tarifi, ob upoštevanju vrste<br />
in vrednosti zadeve. Dovoljen je tudi dogovor o dodatni<br />
nagradi (poleg tiste, predvidene v tarifi) v primeru konciliacije<br />
ali uspešne rešitve spora pred sodiščem, vendar<br />
ob upoštevanju načel, ki jih predvideva kodeks o odvetniški<br />
etiki.<br />
Člena 16 in 17 obravnavata nezdružljivost odvetniškega<br />
poklica (poleg izrecnih izjem) s katerokoli drugo<br />
stalno ali poklicno dejavnostjo, razen če ni znanstvene,<br />
literarne, umetniške ali kulturne narave, s podjetniško<br />
dejavnostjo in katerokoli zaposlitvijo v delovnem razmerju,<br />
javno ali zasebno. Posebej pa je dovoljeno poučevanje<br />
pravnih predmetov na univerzi ali na višjih šolah. Enaki<br />
predpisi veljajo tudi za odvetniške pripravnike.<br />
Zaključek<br />
Naj na koncu tega kratkega prikaza (po mojem mnenju)<br />
nekaterih najbolj pomembnih dosežkov za odvetništvo<br />
dodam, da imajo največ zaslug za novi zakon prav odvetniki,<br />
organizirani v združenju »Organismo unitario<br />
dell'avvocatura italiana«, ki je njihovo politično<br />
(v širšem pomenu besede) in sindikalno predstavništvo.<br />
<strong>Odvetnik</strong>i tega združenja so zlasti zadnjih petnajst let vodili<br />
stalen boj, da ta življenjsko pomemben poklic dobi v<br />
družbi mesto, ki mu pripada.<br />
Nasprotnikov je bilo veliko, predvsem t. i. poteri forti (»močne<br />
sile«, ki s kapitalom pogojujejo politiko), ki so našli podporo<br />
celo v Evropski uniji (spomnimo se na italijanskega komisarja<br />
Montija), ki se je tudi v zvezi z našim poklicem sklicevala<br />
na načelo svobodne konkurence (odvetnik je »podjetnik«).<br />
Nezanemarljiva pa so tudi v zadnjem času spreminjajoča<br />
se stališča, ki dopuščajo tudi tak zakon, kot je italijanski,<br />
ki mu je »moral botrovati pod silo razmer« celo italijanski<br />
pravosodni minister Alfano. Že dva dni po odobritvi zakona<br />
pa je bil minister Alfano na kongresu državnega odvetniškega<br />
sveta v Genovi (udeležilo se ga je dva tisoč odvetnikov)<br />
izžvižgan zaradi neštetih nerešenih problemov italijanskega<br />
sodstva, predvsem pa zaradi trajanja sodnih postopkov<br />
(Italija namreč zaseda nezavidljivo 157. mesto na svetovni<br />
lestvici po trajanju civilnih in kazenskih postopkov).<br />
Razprodano<br />
Ne zgodi se prav pogosto, da se predstavitve knjige udeleži toliko pomembnih teoretikov in praktikov z nekega<br />
področja. Dne 21. oktobra pa se je zgodilo prav to: na ljubljanski PF je bilo mogoče srečati več kot polovico ustavnih<br />
sodnikov, profesorjev pravnih fakultet itd., ki so se udeležile Predstavitve knjige Človekove pravice in ustavna demokracija<br />
(Ustavni sodnik med negativnim in pozitivnim aktivizmom) nekdanjega ustavnega sodnika dr. Cirila Ribičiča,<br />
zdaj pa profesorja Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in predsednika Društva za ustavno pravo <strong>Slovenije</strong>.<br />
Knjiga je izšla pri Študentski založbi, spremno besedo pa<br />
je napisal sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice<br />
dr. Boštjan M. Zupančič. Čeprav sem o knjigi dr. Ribičiča<br />
že pisal na straneh <strong>Odvetnik</strong>a, 1 sem se za vnovični prikaz<br />
odločil iz dveh razlogov: ker še nisem omenil podatkov<br />
v knjigi, ki se nanašajo odvetnike, in ker mi je avtor<br />
sporočil, da je knjiga že razprodana (natisnili so 400 izvodov),<br />
tako da jo bodo ponatisnili.<br />
Na 748 straneh avtor odvetništvo (v stvarnem kazalu)<br />
omenja kar 48-krat, odvetniške kandidate pa 17-krat (pri<br />
tem je seveda treba opozoriti, da niso upoštevani nadpisni<br />
podatki o zagovornikih – odvetnikih v posamičnih<br />
prikazanih zadevah). V imenskem kazalu pa dr. Ribičič<br />
omenja kar pet odvetnikov. 2 Tudi v seznamu uporabljene<br />
1<br />
Prikaz knjige dr. Cirila Ribičiča Človekove pravice in ustavna demokracija<br />
(Ustavni sodnik med negativnim in pozitivnim aktivizmom) je objavljen v <strong>Odvetnik</strong>u,<br />
št. 49/2010, str. 39.<br />
literature avtor uporabi štiri strokovna besedila, ki izvirajo<br />
iz odvetniških vrst. 2<br />
Uvodno razpravo ob predstavitvi knjige na ljubljanski PF sta<br />
vodila dr. Igor Kaučič in urednik knjige dr. Aleš Šteger. Kot<br />
sem poudaril v razpravi, imamo odvetniki večkrat težave, ko<br />
moramo svojim strankam pojasnjevati, zakaj na primer odločitve<br />
Ustavnega sodišča o zavrženju ustavne pritožbe sploh<br />
niso obrazložene (enako je tudi pri odločitvah Sodišča za človekove<br />
pravice iz Strasbourga). Takšno rokohitrsko odločanje<br />
brez vsaj kratke pojasnitve razlogov vsaj po mojem mnenju<br />
ni v prid pravni državi in pravni varnosti naših strank. Na<br />
kakšne težave pri pojasnjevalni dolžnosti pri tem naletimo<br />
odvetniki, pa si lahko predstavlja le malokdo …<br />
dr. Bojan Kukec<br />
2<br />
Eden od njih je že emeritni, Hinko Jenull je zdaj vrhovni državni tožilec, dodeljen<br />
na Ministrstvo za pravosodje, itd.
Change language