Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 50 / december 2010 Članki
19
leto izbirnega usposabljanja za odvetniške kandidate
– pri odvet niku.
Upoštevati pa je treba, da ima odvetniški kandidat delovne
obveznosti do odvetnika, in teh obveznosti enoletno
usposabljanje na sodišču ne bi smelo v celoti onemogočiti
oziroma čezmerno ovirati. Zato bo treba v okviru skupne
dveletne dobe za odvetniške kandidate določiti primerno
trajanje obveznega usposabljanja in način izvrševanja.
Ob upoštevanju, da se kandidat usposablja tudi v
odvetniški pisarni, sta možna časovno skrajšanje obveznega
(sodnega) dela izobraževanja in izvajanje v intenzivnejših
oblikah.
V delu, ki je nujno vezan na procesna dejanja sodišča
(sprejem vlog in izjav na zapisnik, naloge brezplačne pravne
pomoči, zasliševanje strank, prič in izvedencev zunaj
obravnave, priprava obravnave, vodenje narokov in obravnav
pod mentorstvom in ob navzočnosti sodnika, poročanje
na sejah senatov, izdelava osnutkov sodnih odločb),
je možna rešitev v deljenem času izvrševanja teh nalog na
sodišču, ob hkratnem delu v odvetniški pisarni, po programu,
ki se določi v dogovoru z odvetnikom, pri katerem
poteka izbirni del izobraževanja. Smiselno enako bi lahko
veljalo za notarske kandidate.
Zaključek
Spremembe na področju praktičnega podiplomskega
usposabljanja pravnikov so nujne. Čakalne dobe za vstop
v pripravništvo se še vedno (pre)počasi skrajšujejo, obseg
usposabljanja pripravnikov se zmanjšuje, pripravniki niso
dovolj vključeni v delo pravosodnih organov, pravniški
državni izpit v sedanji obliki ni prilagojen potrebam pravnikov
zunaj pravosodja, za pravosodne funkcije in poklice
pa ni dovolj zahteven in selektiven.
Vse to zahteva sistemske spremembe, ki so
predvidene v osnutku ZDIPUP. Zakonska pobuda
ima načelno podporo, do oblikovanja končnega
predloga pa bo treba odpraviti vse pomisleke
znotraj posameznih delov stroke. Posebna
pozornost mora biti namenjena stališčem in
potrebam odvetništva, tako z vidika njegovega
ustavnega položaja in dosežene stopnje poklicne
avtonomije kot tudi z vidika najštevilčnejšega
podsistema slovenskega pravosodja. Glede na
doseženo stopnjo soglasja in izraženo voljo za
nadaljevanje usklajevanja ima napoved reforme
pripravništva in pravniškega državnega izpita v tem
mandatu še vedno trdno podlago.
Jože Ilc
Odškodninska odgovornost za ugriz kače
Primer 1
Tožnik je v naravi hodil po označeni poti in pri vzpenjanju
ga je v roko ugriznila strupena kača (modras). Zato
je uveljavljal plačilo odškodnine od države, ker mu je škodo
povzročila kača, ki je nevarna stvar v imetništvu države.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, višje
sodišče pa je potrdilo sodbo prve stopnje. Tožnik je vložil
revizijo. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno
1 z obrazložitvijo:
»Divje živali, ki živijo v svojem naravnem okolju, so naravno
javno dobro. Materialnopravno pravilno je stališče v izpodbijani
sodbi, da zgolj državno lastništvo naravnega javnega
dobra še ne daje opore za sklepanja na obstoj odškodninske
odgovornosti države za (sledeč miselni poti tožnika
kar vso in vsakokratno) škodo, ki je posledica učinkov
v naravnem okolju pretečih povečanih nevarnosti. Ne
glede na vrsto in obseg upravičenj in obveznosti vsakokratnega
upravljalca javnega dobra je treba pri presoji njegove
1
Sodba opr. št. II Ips 477/2007 z dne 18. februarja 2010 v zvezi s sodbo Višjega
sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2033/2006.
odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo povzroči divja
žival v naravnem okolju, upoštevati, da je tveganje srečanja
s tako živaljo v tem okolju in morebitne škode, ki jo ta
povzroči, običajno oziroma normalno tveganje, povezano
z gibanjem v tem okolju. To tveganje prevzame vsak obiskovalec,
ki se v tem okolju giblje. Gre za vsakdanja splošna
tveganja, ki so tako pogosta in običajna, da so sestavina
bivanja vsakogar. O večini teh tveganj ljudje pogosto niti
ne razmišljajo in jih kljub temu sprejemajo (prevzemajo)
kot normalno, običajno in samo po sebi umevno sestavino
življenja – pogosto tudi zaradi majhne verjetnosti nastopa
negativne posledice. Oškodovančev prevzem tega tveganja
pa je razlog za oprostitev odškodninske odgovornosti države
za škodo, ki jo povzroči (nevarna ali nenevarna) divja žival
v svojem naravnem okolju, v katerem živi.«
Vrhovno sodišče se pri tem sklicuje na komentar obligacijskega
prava, po katerem ljudje prevzamejo tveganje, ki
je povezano z konkretnim okoljem. 2 Obrazložitev, po kateri
ni odškodninske odgovornosti, če se človek giblje v
2
Plavšak, N., Juhart, M., in Vrenčur, R.: Obligacijsko pravo – splošni del, GV
Založba, Ljubljana 2009, str. 590.