Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Odvetnik</strong> 50 / december 2010 Članki<br />
27<br />
mag. Rudi Vouk<br />
Odprta pravna vprašanja Slovenske narodne<br />
skupine na avstrijskem Koroškem<br />
Glavno določilo pravne zaščite slovenske narodne skupine na avstrijskem Koroškem je – slej ko prej –<br />
7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP). Ta člen tudi po petinpetdesetih letih še ni uresničen, v javni<br />
zavesti pa so predvsem dvojezični napisi. Sistematičen pregled pokaže, da gre za bistveno več.<br />
7. člen:<br />
1. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške<br />
manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in<br />
Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji<br />
kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno s<br />
pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in<br />
tiska v svojem lastnem jeziku.<br />
2. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške<br />
manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in<br />
Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v<br />
slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega<br />
števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski<br />
učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek<br />
šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvaške<br />
šole.<br />
3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške,<br />
Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali<br />
mešanim prebivalstvom je slovenski in hrvaški jezik<br />
dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V<br />
takih okrajih bodo označbe in napisi topografske<br />
narave tako v slovenščini ali hrvaščini kot v<br />
nemščini.<br />
4. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške<br />
manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in<br />
Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in<br />
sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi<br />
pogoji kakor drugi avstrijski državljani.<br />
5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da<br />
hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu odvzamejo<br />
njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora<br />
prepovedati.<br />
K prvemu odstavku 7. člena ADP<br />
Pravica do lastnih organizacij<br />
Zastopniške organizacije so organizirane kot navadna<br />
društva in nimajo nobenih posebnih pristojnosti ali pravic,<br />
ki bi omogočale učinkovitejše zastopanje narodne<br />
skupine. Ni urejena pravica do pravnega zastopanja narodne<br />
skupnosti, tako da uveljavljanje kolektivnih pravic<br />
pravzaprav ni mogoče, pa tudi v imenu pripadnikov narodne<br />
skupine ne morejo nastopati. Razdrobljenost zastopniških<br />
struktur omogoča izigravanje enega proti drugemu,<br />
čeprav sta bili večkrat izkazani želja in zahteva velike<br />
večine narodne skupine po demokratičnem, parlamentarno<br />
pluralnem, toda skupnem zastopstvu manjšine. Člen<br />
120.a Zveznega ustavnega zakona bi omogočal ureditev<br />
javnopravne samouprave narodne skupine: »Osebe se<br />
lahko z zakonom povežejo v samoupravna telesa za samostojno<br />
opravljanje javnih nalog, ki so v njihovem izključnem<br />
ali pretežnem skupnem interesu in primerne za skupno<br />
izvajanje.«<br />
Narodno skupino bi bilo torej možno z zakonom organizirati<br />
kot interesno zastopstvo, vključno z volitvami in<br />
pristojnostmi, ki bi omogočale vsaj omejeno avtonomijo<br />
v lastnih zadevah, vendar doslej ni bilo pripravljenosti za<br />
tak šen korak.<br />
Edino institucionalno telo na zvezni ravni, kjer so zastopane<br />
zastopniške organizacije, je sosvet pri uradu zveznega<br />
kanclerja, ki ga je predvidel Zakon o narodnih skupinah iz<br />
leta 1976. Vendar ni nobenih predpisov o tem, kako mora<br />
biti sosvet sestavljen. Po sodni praksi upravnega sodišča je<br />
jasno le, da mora biti zastopana vsaka zastopniška organizacija,<br />
ki je reprezentativna. Zadostuje, da je sploh zastopana,<br />
ni pa potrebno, da sestav ustreza večinski reprezentativnosti<br />
znotraj narodne skupnosti. Glede zastopnikov<br />
političnih strank je določeno samo, da morajo biti pripadniki<br />
slovenske narodne skupine, od katerih se lahko pričakuje,<br />
da se bodo zavzemali za interese narodne skupine.<br />
To daje zveznemu kanclerju številne možnosti za sestavljanje<br />
sosveta po njegovih političnih predstavah, tako<br />
glede skupin, ki jih pokliče v sosvet, kot tudi glede personalnega<br />
sestava. Tako na primer pri zastopstvu političnih<br />
strank trdijo, da se ravnajo po rezultatih deželnozborskih<br />
volitev – kar slovenski politični stranki, kot je Enotna lista,<br />
od vsega začetka jemlje možnost članstva v sosvetu.<br />
Po drugi strani je upravno sodišče že dvakrat razveljavilo<br />
članstvo predstavnikov FPÖ, pa se obakrat zveznemu kanclerju<br />
do izteka mandatne dobe ni zdelo potrebno dopolniti<br />
sosveta z drugimi člani. Dejstvo, da je tudi trenutno
Change language