Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
42 Varuh človekovih pravic<br />
<strong>Odvetnik</strong> 50 / december 2010<br />
Senat disciplinske komisije prve in druge stopnje, ki odloča<br />
v posamezni disciplinski zadevi, sestavljajo predsednik<br />
in dva člana. Predsednika in enega člana za vsak senat disciplinske<br />
komisije prve in druge stopnje izvoli skupščina<br />
OZS, enega člana pa OZS izbere za vsak senat disciplinske<br />
komisije prve in druge stopnje s seznama petih članov,<br />
ki jih za posamezno komisijo imenuje minister, pristojen<br />
za pravosodje, izmed univerzitetnih diplomiranih<br />
pravnikov z najmanj tremi leti izkušenj pri pravniških delih<br />
po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Takšna<br />
sestava komisij se razlikuje od sestav komisij, ki jih je določal<br />
predhodni Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona<br />
o odvetništvu (ZOdv-B), saj je bila komisija druge<br />
stopnje pred najnovejšo novelo zakona sestavljena iz večine<br />
članov, ki jih je imenoval sodni svet. Takšna ureditev<br />
je sledila Varuhovim opozorilom o neučinkovitosti<br />
dela disciplinskih organov OZS in priporočilu, da<br />
je treba zagotoviti drugačen pristop predvsem disciplinskih<br />
komisij, da se zagotovi hitro, učinkovito in zaupanja<br />
vredno odločanje, ali pa njihovo sestavo tako spremeniti,<br />
da bo zavarovan javni interes skladno s pomenom, ki<br />
ga ima odvetništvo v pravni in demokratični državi. Ali bo<br />
ponovno spremenjena sestava disciplinskih komisij zagotovila<br />
drugačen pristop pri obravnavanju pritožb zoper<br />
odvetnike, bo pokazal šele čas. Vsekakor pa o pritožbah<br />
zoper odvetnike zdaj ne odločajo več le odvetniki sami,<br />
saj nekateri člani disciplinskih komisij (čeprav v manjšini)<br />
niso iz odvetniških vrst, kar lahko pripomore k objektivnejšemu<br />
odločanju. Menimo pa, da bo treba za uspešno<br />
delo na tem področju predvsem zaostriti disciplinsko<br />
obravnavanje, z doslednejšim sankcioniranjem disciplinskih<br />
kršitev, in ga po potrebi tudi profesionalizirati.<br />
Več pobudnikov je zaprosilo za naše posredovanje, ker<br />
(še) ni prejelo odločitve disciplinskega tožilca pri OZS o<br />
podani prijavi zoper odvetnika. V teh primerih smo zbornico<br />
zaprosili za pojasnilo časovnih okoliščin obravnavanja<br />
prijave v posamezni zadevi. V enem izmed obravnavanih<br />
primerov smo prejeli pojasnilo OZS, da je upoštevanje<br />
zakonskih rokov, ki se nanašajo na disciplinski postopek,<br />
neizvedljivo zlasti glede zadev, ki jih obravnava disciplinski<br />
tožilec. Disciplinski tožilec je namreč že opozoril<br />
upravni odbor OZS, da je rok, ki ga postavlja zakon<br />
za njegovo ukrepanje, neizvedljiv. Pogosto je namreč<br />
treba opraviti dodatne poizvedbe, bodisi pri prijaviteljih<br />
bodisi pri prijavljenih odvetnikih, kar nedvomno<br />
podaljša postopek.<br />
3. Nevestno opravljanje<br />
odvetniškega poklica<br />
Pri obravnavi zadev s področja odvetništva se večkrat srečujemo<br />
tudi s primeri nevestnega dela odvetnikov. Nevestno<br />
opravljanje odvetniškega poklica ima lahko za<br />
stranko hude posledice. Z nepravočasno vloženo pritožbo<br />
je stranka na primer lahko prikrajšana pri pravici do<br />
pravnega sredstva, kar je njena ustavna pravica. Tako smo<br />
obravnavali primer, v katerem je odvetnik zaradi napake<br />
njegove pisarne pri štetju roka pritožbo vložil po izteku<br />
pritožbenega roka, zato je bila zavržena (glej primer št. 43<br />
v nadaljevanju). Kljub temu je namestnica disciplinskega<br />
tožilca OZS prijavo pobudnika zoper odvetnika zavrgla z<br />
utemeljitvijo, da dejanje, ki se je očitalo odvetniku, ni disciplinska<br />
kršitev.<br />
Izmed prikazanih primerov 2 se šele zadnja dva –<br />
št. 42 in 43 – nanašata neposredno na odvetništvo,<br />
zato ju tudi povzemam. 3<br />
Primer 42: Ali je odvetnik zadržal denar,<br />
ki mu ne gre? (6.0-8/2009)<br />
Pobudnica je menila, da si je odvetnik zadržal del sredstev,<br />
ki jih je bila dolžna poravnati nasprotna stranka za stroške<br />
zastopanja in ki mu jih je kot njenemu pooblaščencu, po<br />
pravnomočnosti sodne odločbe, nakazala tožena stranka.<br />
Obrnila se je na OZS in prijavila odvetnika zaradi očitka<br />
disciplinske kršitve.<br />
Prejela je sklep namestnice disciplinskega tožilca (opr.<br />
št. 1282/07 z dne 4. decembra 2008), da se prijava zoper<br />
odvetnika zavrže. Namestnica disciplinskega tožilca<br />
je sklenila, da iz obračuna stroškov, ki ga je predložil odvetnik,<br />
in dokazil o nakazilu ter sodišču priglašenih pravdnih<br />
stroškov ne izhaja, da bi odvetnik nepravilno obračunal<br />
odvetniške stroške. Vrednost storitev odvetnika naj<br />
bi bila 433.540,80 SIT, odvetnik pa je na sodišče priglasil<br />
za 357.752 SIT stroškov, ki jih je sodišče priznalo. Ta znesek<br />
je odvetnik po prejemu plačila od tožene stranke tudi<br />
zadržal. Menila je, da »ob sicer nižjem znesku, ki ga je odvetnik<br />
zadržal iz naslova plačila njegove storitve, od zneska,<br />
do katerega bi sicer bil upravičen po specificiranem<br />
obračunu, ni mogoče zahtevati in pričakovati, da bo sam<br />
poleg tega kril tudi predujem«.<br />
OZS smo opozorili na stroškovnik odvetnika z datumom<br />
21. avgusta 2004. Iz njega je razvidno, da so stroški odvetnika<br />
(skupaj s stroški stranke in predujmom za izvedenca)<br />
obsegali 419.708 SIT. Ta znesek je odvetnik tudi priglasil v<br />
sodnem postopku. Okrajno sodišče v Murski Soboti je na<br />
tej podlagi v sodbi (opr. št. P 436/2001) z dne 21. septembra<br />
2004 tožeči stranki priznalo 357.752,60 SIT stroškov,<br />
kar vključuje tudi stroške predujma v višini 93.500 SIT in<br />
potne stroške stranke v višini 30.000 SIT. Iz obrazložitve<br />
sklepa namestnice disciplinskega tožilca OZS ni izrecno<br />
2<br />
Str. 95 do 111 – pravosodje.<br />
3<br />
Z natančnejšim branjem vseh 43 primerov iz poglavja 2.4 Pravosodje<br />
je moč ugotoviti še zanimivost, da je pogosto prav odvetnik tudi pobudnik,<br />
včasih kot pooblaščenec stranke (primer št. 21 – zamuda pri pisno izdani<br />
sodbi), drugič pa celo sam kot prizadeti pobudnik (zadeva št. 17 – pravda<br />
začne teči šele z vročitvijo tožbe, ko odvetnik sam nastopa kot tožena stranka<br />
v preživninski zadevi in podaja odgovor na tožbo ter predlog za delegacijo v<br />
smislu 67. člena ZPP).