Odvetnik - OdvetniÅ¡ka Zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

32 Članki <strong>Odvetnik</strong> 50 / december 2010 Glede Škocjana je leta 2006 ustavno sodišče spremenilo svoje stališče. Odločili so, da vendarle ni potreben dvojezični napis, ker je medtem število Slovencev v Škocjanu zdrsnilo pod 10 odstotkov. Ta razsodba je več kot samo problematična: ne upošteva načel Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, da ne sme priti do poslabšanja že doseženih standardov manjšinske zaščite, ne upošteva ustavnega določila, po katerem se republika priznava k svojim narodnim skupinam, omogoča odštevanje manjšinskih pravic, in to celo še preden so sploh bile uresničene, ne nazadnje pa je tudi glede dejstev nekorektna, ker so med leti 1991 in 2001 del naselja, ki je doslej spadal h Klopinju, dodelili Škocjanu in torej štetji nista primerljivi. Prav tako ne upošteva, da se je v absolutnih številkah število koroških Slovencev v tem kraju celo povečalo, samo odstotni delež se je znižal, ker se je absolutno število nemškogovorečih prebivalcev povišalo še bolj. Stališče ustavnega sodišča, da se upoštevajo posamezni kraji, in ne večje teritorialne enote, kot občine, otežuje odgovore glede drugih toponimov. Pri pravici do dvojezične topografije ne gre samo za krajevne table, temveč, kot je zapisano v 7. členu ADP, za »označbe topografske narave«, kar je bistveno več. Če je za dvojezični napis predvidena vas A, sosednja vas B pa ne, se pojavi vprašanje, kako ravnati s topografskimi označbami v okolici teh dveh vasi. Vendar pa se v razpravi o dvojezični topografiji to vprašanje zelo redko pojavlja. Tako tudi doslej dvojezičnost kažipotov skorajda sploh ni upoštevana, čeprav je na kažipotih bistveno več napisov, ki bi morali biti dvojezični, kot pa na krajevnih tablah. Vendar glede kažipotov doslej tudi ni bilo na razpolago nobeno pravno sredstvo, kako uveljaviti njihovo dvojezičnost. Ombudsman je že pred leti zaradi manjkajočega dvojezičnega napisa na kažipotu v Šmihelu obsodil sedanjega deželnega glavarja Dörflerja, ki pa te odločbe ljudskega ombudsmana niti ni komentiral. Popolnoma nerešeno je vprašanje dvojezične topografije, kar se tiče cestnih imen, uporabljanja pri naslovih, v zemljiški knjigi itd. Pri pristojnih organih pogosto niti ni mogoče opaziti zavesti, da to utegne biti odprto vprašanje. K četrtemu odstavku 7. člena ADP Čeprav je določilo na ustavni ravni, se doslej še nikoli ni uporabljalo. Če je govor o »udeležbi v kulturnih ustanovah pod enakimi pogoji«, pa zbode v oči, da so subvencije dežele Koroške za slovenska kulturna društva nesorazmerno nižje od subvencij za kulturno delovanje večinskega naroda. Najbolj izrazit primer neenakega obravnavanja pa je slovenska glasbena šola, ki v primerjavi z nemško glasbeno šolo prejema podporo, ki je na šolarja štirikrat nižja, čeprav se financira iz namensko vezane RTV-pristojbine za »glasbeno šolstvo na Koroškem«. To neenako obravnavanje slovenske glasbene šole pomeni tudi kršenje 68. člena Državne pogodbe iz St. Germaina, ki za manjšine predvideva sorazmeren delež iz javnih proračunov, ki se uporabljajo za vzgojne namene. K petem odstavku 7. člena ADP Kljub jasnemu besedilu se to določilo še nikoli ni uporabljalo. Trdi se, da manjkajo izvedbeni predpisi. Če si ogledamo, kako določene stranke javno nastopajo proti manjšinskim pravicam, seveda ni težko ugotoviti, kakšnemu načinu politike je bilo to določilo prvotno namenjeno. Druga določila na ustavni ali mednarodnopravni ravni Avstrija je ratificirala tako Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin kot tudi Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih, vendar se uradna Avstrija na ta določila doslej še nikoli ni sklicevala in tudi ustavno sodišče jih še nikdar ni uporabljalo. Isto velja za določilo o državnem cilju v drugem odstavku 8. člena Zveznega ustavnega zakona, ki govori o tem, da Republika Avstrija priznava svoje narodne skupine ter da jih spoštuje in pospešuje njihov razvoj. Člen 19 Temeljnega državnega zakona iz leta 1867 predvideva obsežne manjšinske pravice. V zvezi s tem določilom monarhije obstaja tudi sodna praksa takratnega cesarskega sodišča, ki je bilo deloma naprednejše od današnjega ustavnega sodišča. Veljavnost 19. člena Temeljnega državnega zakona je postala vprašljiva, trdilo se je, da je bila pogojena z obstojem večnarodne države, kar pa Republika Avstrija ni več. Državni zbor je šele leta 2008 prečistil avstrijsko ustavo in za več kot 1000 določil ugotovil, da ne veljajo več. Člen 19 Temeljnega državnega zakona ni bil naveden. 1 1 Kljub temu je ustavno sodišče pozneje v primeru nekega gradiščanskega Hrvata odločilo, da 19. člen Temeljnega državnega zakona ne velja več – v nasprotju s stališčem državnega zbora.
<strong>Odvetnik</strong> 50 / december 2010 Državni svet 33 Mihael Jenčič Novela ZZK-1C ni bila sprejeta Pristojnosti Državnega sveta določa Ustava. V skladu z 97. členom Ustave lahko Državni svet zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakšnega zakona o njem še enkrat odloča (odložilni veto). Državni zbor je na seji 23. novembra 2010 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C). Spremembe in dopolnitve so obširne, po vsebini pa take, da je mogoče govoriti celo o novem Zakonu o zemljiški knjigi. Zlasti se spreminja postopek in način vpisa pravic in pravnih dejstev v zemljiško knjigo, poleg tega pa prinaša novela še obilo drugih novosti. Nekatere novosti so nedvomno koristne in pomenijo posodobitev veljavnega zakona, na primer poenostavitev vpogleda v glavno knjigo oziroma v zbirko listin, pri čemer je vpogled brezplačen. Novela uvaja tudi (ponovno) posadno listino kot listino, na osnovi katere je mogoče predlagati vpis stvarnih pravic in pravnih dejstev v zemljiško knjigo kot javno knjigo. Vendar pa po mnenju Državnega sveta koristne in smiselne pripombe niso odtehtale pomanjkljivosti, ki so bile predstavljene v širši razpravi v Državnem svetu, na kateri je sodeloval tudi minister za pravosodje Aleš Zalar. Državni svet je po omenjeni razpravi izglasoval odložilni veto na novelo ZZK-1C zlasti zaradi teh rešitev: – novela ZZK-1C je bila sprejeta brez potrebne širše javne razprave, strokovna javnost je imela zgolj omejene možnosti dajanja pripomb, izvajalci, zlasti notarji, niso bili vprašani, ali so tehnično in kadrovsko sposobni prevzeti naloge v roku in na način, kot jim jih nalaga novela; – projekt preureditve oziroma posodobitve zemljiške knjige je pripravilo Vrhovno sodišče, ki je naročilo izdelavo računalniškega programa po lastni zamisli, predlagatelj pa je novelo ZZK-1C prilagodil izdelanemu programu, kar so državni svetniki ocenili za neprimerno, saj program v praksi ni bil oziroma ni mogel biti preizkušen; – ZZK-1C sicer pospešuje postopek vpisa pravic in pravnih dejstev v zemljiško knjigo, vendar pa ne odpravlja zaostankov, ki jih imajo zemljiške knjige zaradi neopravljenih spisov iz prejšnjih obdobij. Te predloge bo tudi treba vpisati v zemljiško knjigo, in sicer po zdaj veljavnih predpisih, velikokrat torej ročno (in ne elektronsko); – Državni svet meni, da bo novela ZZK-1C v temeljih omajala pravno varnost in zaupanje v zemljiško knjigo, saj se izvorne listine ne hranijo več v zbirki listin na sodišču, pa tudi pri notarju ne, ker se predlagatelju po končanem postopku vrnejo, postopek vknjižbe pa naj bi po zagotovilu ministra za pravosodje trajal povprečno štiri dni. Zbirka listin, ki se vodi pri sodišču le v elektronski obliki, nima tako rekoč nobene dokazne vrednosti (izvedenci za grafologijo v postopkih ugotavljanja pristnosti listin vedno zahtevajo izvorno listino); – novela ZZK-1C ne odpravlja neusklajenosti med katastrom in zemljiško knjigo, tj. med dvema javnima knjigama, kar se je pokazalo kot velika težava pri nacionalnem vrednotenju nepremičnin, saj se kar tretjina ugovorov, naslovljenih na Geodetsko upravo, nanaša na lastništvo oziroma je povezana z lastništvom teh nepremičnin; – pri tako zastavljenem projektu ni jasno, zakaj celotnega vpisa pravic in pravnih dejstev v zemljiško knjigo ne opravijo elektronsko kar notarji, ki izvršujejo javna pooblastila in imajo praviloma višjo strokovno izobrazbo kakor v noveli ZZK-1C določeni novi sodniški pomočniki. Zakaj se Notarski zbornici ne naloži, da je dolžna voditi zbirko listin v izvorni obliki, ki je osnova za vknjižbo pravic in pravnih dejstev v zemljiško knjigo, sodišču pa bi bil prepuščen le ugovorni oziroma pritožbeni postopek? Zato Državni svet meni, da za sprejem novele ZZK-1C ni nobene potrebe, čeprav prinaša tudi dobre in koristne rešitve. V Državnem svetu je prevladalo prepričanje, da bi bilo koristneje počakati z nedomišljenimi spremembami in sprejeti zakon, ki bi enotno urejal evidenco nepremičnin tako, da bi bili v eni javni knjigi združeni podatki katastra in podatki, ki jih vodi zemljiška knjiga. Zlasti pa je na izglasovanje odložilnega veta vplivala okoliščina, da odslej občine ne bodo mogle več same – po mnenju županov tudi brez plačila za opravljeno storitev – vlagati zemljiškoknjižnih predlogov, ker je to pristojnost novela ZZK-1C podelila izključno notarjem, izjemoma pa tudi odvetnikom in državnim pravobranilcem. Državni zbor je 8. decembra 2010 ponovno odločal o noveli ZZK-1C, na katero so državni svetniki izglasovali veto. A je zanjo glasovalo le 43 poslancev, kar pomeni, da novela ni bila sprejeta. Veto Državnega sveta je bil očitno utemeljen.
Page 1 and 2: Odvetnik 48 / junij 2010 1 50 Odvet
Page 3 and 4: Odvetnik 50 / december 2010 Uvod 3
Page 5 and 6: Odvetnik 50 / december 2010 Strokov
Page 13 and 14: Odvetnik 50 / december 2010 Članki
Page 31: Odvetnik 50 / december 2010 Članki
Page 37 and 38: Odvetnik 50 / december 2010 Odvetni
Page 39 and 40: Odvetnik 50 / december 2010 Priznan
Page 41 and 42: Odvetnik 50 / december 2010 Varuh
Page 43 and 44: Odvetnik 50 / december 2010 Varuh
Page 45 and 46: Odvetnik 50 / december 2010 Mediji
Page 47 and 48: Odvetnik 50 / december 2010 Rekreac
Page 49 and 50: Odvetnik 50 / december 2010 Literar
Page 51 and 52: Odvetnik 50 / december 2010 Nova za
Page 53 and 54: Odvetnik 50 / december 2010 Stvarno
Page 55: Odvetnik 50 / december 2010 Avtorsk

Odvetnik - OdvetniÅ¡ka Zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?