Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

16 Članki
Odvetnik 50 / december 2010
Hinko Jenull
Izobraževanje za poklic odvetnika –
zakonodajni načrti
Veljavni Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) 1 je bil sprejet leta 1994 v širšem okviru oblikovanja
nove zakonodaje, ki naj bi v Republiki Sloveniji zagotovila delovanje pravosodja na novih podlagah in
v skladu z načeli demokratične pravne države. Ni treba posebej dokazovati, da je stanje pravniškega
izobraževanja petnajst let po sprejemu zakona primerljivo s stanjem pravne varnosti na splošno. To
pa pomeni v poprečju slabo učinkovito, obremenjeno z zamudami in zaostanki, po zasnovi in izvedbi
neprilagojeno potrebam sodobne družbe in v veliki meri prepuščeno interesom, pobudam in iznajdljivosti
posameznikov.
1
Tako stanje zahteva celovito prenovo organizacijskih zakonov
s področja pravosodja, pred tem pa širšo analizo in
tehten premislek o vzrokih in razlogih za težave. Pri tem
mora biti prva tema prav izobraževanje za pravosodne poklice,
saj le ustrezno znanje in izkušnje lahko zagotovijo
uspešno delo na tem področju. Zato je aktualna pobuda
Ministrstva za pravosodje glede priprave in izdaje novega
zakona o usposabljanju za pravniške poklice ukrep, ki prihaja
v pravem trenutku in je naravnan v pravo smer. Še zlasti,
ker ne gre le za vizijo, ampak za že pripravljen zakonski
osnutek, ki ima 121 členov ter obsežno uvodno obrazložitev
o stanju in razlogih za sprejem zakona, ciljih, načelih
in bistvenih rešitvah.
Res je, da tak pristop ne vključuje drugih posegov, ki bi
morali biti hkrati in usklajeno pripravljeni na vseh področjih
pravosodja. Pomislek je utemeljen. Ob številnih nalogah
zaradi prilagajanja spreminjajočim se evropskim predpisom
in kriznim razmeram slovenska pravna stroka preprosto
nima kritične mase za celovito prenovo pravnega
reda na širših področjih. V razmerah ostrih političnih delitev
in stalnega menjavanja oblastnih struktur je očitno,
da take moči tudi v prihodnje ne bo imela. Zato bomo še
naprej morali iskati strokovno in demokratično soglasje
za vsak posamezni projekt posebej in vzeti v zakup tudi
morebitne popravne izpite zaradi časovnih in vsebinskih
zamikov pri normiranju.
Osnutek novega zakona o državnih izpitih pravnikov
in usposabljanju v pravosodju (v nadaljevanju: osnutek
ZDIPUP) 2 je v takih razmerah zaključil prvi krog predhodnega
usklajevanja, in sicer z javno tribuno na Dnevih
slovenskih pravnikov 15. oktobra 2010 v Portorožu.
Tehtnejših ugovorov za zdaj ni, kar je treba pripisati dejstvu,
da ne gre za povsem nove rešitve. Že v letih 2002 in
1
Ur. l. RS, št. 83/03 – UPB1, 13/06 – Skl. US: U-I-242/03, 111/07, 46/09 –
Skl. US: U-I-160/07.
2
Gradivo Ministrstva za pravosodje, december 2009.
2003, pred sprejemom novele ZPDI-C, 3 je bila namreč
opravljena strokovna razprava o nujnosti celovite prenove
izobraževanja v pravosodju, ki pa je bila odložena do
odprave »pripravniških čakalnih vrst«. Temu je bila namenjena
tudi zadnja novela ZPDI-D 4 iz leta 2007, s katero
smo nadaljevali prehodno in kratkoročno reševanje
težav na enak način in ureditev za silo uskladili z izhodišči
»bolonjske reforme«, brez izvedbe sistemskih sprememb.
Te spremembe so zdaj načrtovane v osnutku ZDIPUP z
ločenim dvostopenjskim podiplomskim usposabljanjem
in dvema izpitoma:
– prenovljenim sedanjim pravniškim državnim izpitom
in
– novim, dodatnim pravosodnim (specialističnim) izpitom.
Naj takoj zapišem, da so ugovori glede podaljševanja in
večje zahtevnosti usposabljanja ter preverjanja znanja pričakovani
in razumljivi. Ni pa mogoče spregledati, da tudi
izobraževanje za druge, najbolj izpostavljene poklice, sega
v zrelo delovno dobo, tako na primer zdravniške specializacije
v povprečju trajajo šest let.
Podaljšano trajanje izobraževanja v pravosodju ima podlago
v trajnem mandatu sodnikov in državnih tožilcev. Ta
zahteva določitev vstopnih pogojev na podlagi zahtevnejšega
formalnega preizkusa strokovnosti in daljših izkušenj.
Enako velja pri dopustitvi poklicnega opravljanja
odvetništva in notariata, ki sta praviloma doživljenjski in
nepreklicni izbiri. Zato je tudi pri tem razumljiva zahteva
po strožji obličnosti glede pridobivanja znanja in preverjanja
pogojev za delo, kar bodo kandidati opravljali vso
delovno dobo in na način, da bo hkrati omogočena notranja
»poklicna prehodnost«.
3
Ur. l. RS, št. 55/03 in 46/09 – Skl. US: U-I-160/07.
4
Ur. l. RS, št. 111/07 in 46/09 – Skl. US: U-I-160/07.