zbornik - perioperativna zdravstvena nega

PRIMERI DOBRE PRAKSE V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
PRED IN POOPERATIVNA OBRAVNAVA
PACIENTA S ŠKILJENJEM
Anja Hudoklin 1
Izvleček
Človeško oko je okno v svet. Človek pridobi največ informacij z vidom. Oči nam
omogočajo zaznavanje okolice, in s tem živeti polnejše, kakovostnejše
življenje. Ko je vid slab, je slabše tudi dojemanje življenja okoli posameznika.
Slabovidnost je eden glavnih vzrokov škiljenja v otroštvu. Čimprej je treba
odpraviti vzrok slabovidnosti, in s tem škiljenja. Ko oftalmolog, s pomočjo
medicinske sestre ortoptičarke, izčrpa vse metode zdravljenja slabovidnosti, in
s tem škiljenja, sledi operacija škiljenja. Po operaciji škiljenja je pomembno
predvsem zdravstveno–vzgojno delo medicinske sestre, katera pouči pacienta
o kakovosti in dojemanje življenja in njegove okolice.
Ključne besede: slabovidnost, škiljenje, operacija škiljenja, okulistika,
ortoptika
1 UVOD
Škiljenje pomeni patološki odklon enega očesa v razmerju na drugo oko.
Škiljenje je lahko stalno ali občasno. Opažamo lahko škiljenje navznoter,
navzven, navzgor ali navzdol, možne pa so kombinacije prej naštetih vrst
škiljenja. Terapija škiljenja je korekcija refrakcijske hibe, nato pa, ko dosežemo
čimboljšo vidno funkcijo, sledi operativni poseg, če je le–ta potreben. V
nekaterih primerih se najprej korigira refrakcijska hiba, nato sledi operacija že
v starosti enega do dveh let. S tem omogočimo odklonjenemu očesu boljše
pogoje za nadaljnji razvoj vidne funkcije na tem očesu (Kosec, 2005).
Škiljenje je povezano tudi s slabovidnostjo enega ali obeh očes. Pri tem odredi
zdravnik oftalmolog pokrivanje dobrovidnega očesa, da se vidna ostrina
1 Anja Hudoklin, dipl. m. s., Očesni oddelek, Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska c. 2,
8000 Novo mesto; anjahudoklin@gmail.com
133