zbornik - perioperativna zdravstvena nega

More documents

Recommendations

Info

PRIMERI DOBRE PRAKSE V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI Pred leti so večino darovalcev predstavljali mlajši poškodovanci iz prometnih nesreč, katerih glavni razlog smrti je bila poškodba glave. Danes narašča delež darovalcev, umrlih zaradi hudih možganskih krvavitev, ki so običajno starejši. Prav zaradi nesorazmerja med dostopnostjo in potrebami se odločamo za presaditev organov tudi od tako imenovanih mejnih darovalcev. Starostna meja za darovanje organa ni več določena, pomembno je le ohranjeno delovanje organa. Organe, ki jih lahko razdelimo na dva ali več delov, npr. pljuča in jetra, danes lahko uporabimo za sočasno presaditev večjemu številu prejemnikov. Vse pogosteje se opravljajo tudi presaditve delov telesa živih darovalcev. 3 DAROVANJE PO SRČNEM ZASTOJU V nekaterih državah, predvsem v Veliki Britaniji in Španiji, ZDA, Nizozemski in Belgiji lahko organe odvzamejo tudi darovalcem, ki jim je že zastalo srce (angl. non-heart-beating donors - NHBD). To zahteva številne spremembe na vseh področjih darovanja in namen tega članka je predstaviti okvire tovrstnega delovanja. Španske izkušnje kažejo, da je za uvajanje NHBD izjemnega pomena delovanje nacionalne organizacije, pri nas Slovenija-transplanta. Nujna je organizacija delovnih skupin, ki vključujejo strokovnjake pravnega področja, medicinske etike in zdravstvenih delavcev, ki se ukvarjajo s presaditvami. Namen teh skupin je priprava dogovora in smernic o NHBD na državni ravni (Gomez,Varela, 2011). Dogovor mora vsebovati in pojasnjevati tehnične, pravne in etične vidike programa NHBD. Na podlagi tovrstnega dogovora je možno in seveda tudi nujno spremeniti zakone, ki urejajo področje odvzema in presaditev organov in tkiv. V Španiji so bile spremembe dosežene že daljnega leta 1992 (Matesanz, Miranda, 2002). Zakon je omogočil zgoden začetek posegov za ohranjanje organov, ki je najpomembnejši pri skrajševanju obdobja tople ishemije, neodvisnega napovednega dejavnika delovanja organa po presaditvi. Čas tople ishemije ne sme presegati 90 minut in se razlikuje med vrstami organov. Delovanje organov po presaditvi je neposredno odvisno od časa tople ishemije. Omeniti je treba, da je spoštovanje dveh temeljnih pravil darovanja nujno za preglednost delovanja vseh programov. Prvo pravilo je, da pacient postane možni darovalec šele, ko je nedvomno ugotovljena smrt. Drugo pravilo je, da osebje, ki ugotovi smrt in sodeluje v postopku pridobivanja dovoljenja za odvzem organov, ne sodeluje pri odvzemu in presaditvah organov, zaradi izključitve konflikta interesov (Doig, Rocker, 2003). Poleg teh pravil predstavljajo največje etične in tehnične zahteve (Daar, 2004) pri NHBD še 54
PRIMERI DOBRE PRAKSE V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI časovni okviri odvzema (Truog, Robinson, 2003). NHB darovalci (NHBD) so tisti, ki izpolnjujejo pogoje za darovanje organov in umrejo zaradi dokončnega zastoja srca. NHBD razdelimo v štiri skupine (Kootstra G et al., 1995): 1. Pacienti, pripeljani v bolnišnico mrtvi, vključno z mrtvimi iz prometnih nesreč in samomorilci, pri katerih ni prišlo do oživljanja. 2. Pacienti po srčnem zastoju in pri katerih je bilo oživljanje neuspešno. 3. Pacienti s hudimi nevrološkimi poškodbami, ki pa jih ne moremo uvrstiti med možgansko mrtve – srčni zastoj je nadzorovan (največja skupina). 4. Pacienti s srčnim zastojem, ki se pojavi med čakanjem na potrditev možganske smrti. Prvi dve skupini uvrščamo med nenadzorovane NHBD, drugi dve pa v kategorijo nadzorovanih darovalcev. Preprosto povedano sta prvi dve skupini darovalcev prepoznani in pripeljani naravnost na urgentni del bolnišnice in zahtevata izjemno dobro organizacijo obravnave na terenu in prevoza v bolnišnico. Programi so redki, vendar jih rezultati presaditev, predvsem ledvic in pljuč, opravičujejo. Za uspeh tovrstnih programov je nujna izkušena, dobro opremljena in motivirana reševalna služba, ki je sposobna zagotoviti prihod in začetek postopkov oživljanja na mestu dogodka v manj kot 15 minutah. Postopki oživljanja se izvajajo do prihoda v bolnišnico, kjer zdravniki urgentnega oddelka potrdijo smrt. Dovoljenje za ohranjanje organov v npr. v Španiji izda dežurni sodnik. Postopki za ohranjanje organov (npr. heparin 5mg/kg telesne teže, lokalno hlajenje) potekajo hkrati z določanjem laboratorijskih vrednosti in serološkimi testi. Pridobiti je treba dovoljenje bližnje osebe za odvzem organov. Ko so zbrana vsa dovoljenja, se odvzem lahko začne (Gomez, Varela, 2011). Drugi dve skupini predstavljajo pacienti v bolnišnici, ki ne izpolnjujejo kriterijev za možgansko smrt ali pa ta še ni bila nedvomno dokazana. Pri pacientih v enotah intenzivne terapije, najpogosteje nevroloških, pri katerih najboljše intenzivno zdravljenje ni uspešno, se nadaljnje vzdrževanje življenjskih funkcij ukine. Tovrstne postopke se bližnjim natančno obrazloži. Ko sprejmejo brezizhodnost položaja, se poskuša pridobiti privoljenje za odvzem organov. Ker je nastanek srčnega zastoja časovno bolj nadzorovan, ti dve skupini imenujemo nadzorovani NHBD. Stalno sledenje srčne aktivnosti do zastoja in kirurška ekipa za odvzem v pripravljenosti skrajšata čas tople ishemije, saj se odvzem začne takoj po dokončno ugotovljeni srčni smrti. Razvite so bile poenostavljene tehnike odvzema, ki še dodatno skrajšajo čas 55
Page 2 and 3:
PRIMERI DOBRE PRAKSE V PERIOPERATIV
Page 4 and 5: PRIMERI DOBRE PRAKSE V PERIOPERATIV
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
show all

zbornik - perioperativna zdravstvena nega

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?