Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
10<br />
NAŠA LEKARNA | Makroskop<br />
maj 2011 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
11<br />
Novo upanje <strong>za</strong> slovenske bolnike<br />
s Parkinsonovo boleznijo<br />
V Sloveniji živi okoli 4.500 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo,<br />
<strong>za</strong> katero so značilne predvsem težave pri gibanju, znane tudi<br />
kot »motorični simptomi«, vključno s tremorjem, togostjo in<br />
upočasnjenim gibanjem. Bolnike s Parkinsonovo boleznijo<br />
močno izčrpajo tudi »nemotorični simptomi«, kot so motnje<br />
spanja, razpoloženja in bolečine. Te težave močno vplivajo<br />
na kakovost življenja in so velikokrat premalo prepoznane.<br />
Prispevajo pa k invalidnosti, odvisnosti od okolice, zmanjšanju<br />
kakovosti življenja in krajši življenjski dobi bolnikov.<br />
Parkinsonova bolezen močno vpliva na kakovost življenja<br />
bolnika in svojcev, <strong>za</strong>to bolniki in njihovi svojci vztrajno<br />
iščejo informacije in nasvete, kako se čim bolje soočiti s to<br />
boleznijo. Doka<strong>za</strong>no je, da <strong>za</strong>radi enega parkinsonskega<br />
bolnika trpi deset ljudi v okolici.<br />
Slovenskim bolnikom bo kmalu na voljo novo <strong>zdrav</strong>ilo <strong>za</strong><br />
<strong>zdrav</strong>ljenje Parkinsonove bolezni v obliki transdermalnega<br />
obliža Neupro ® (rotigotin). Neupro ® je novejši dopaminski<br />
Ro<strong>za</strong> ni zgolj po<strong>za</strong> v Bruslju<br />
Nagrajenci projekta Ro<strong>za</strong> ni zgolj<br />
po<strong>za</strong> so si na ekskurziji v Belgiji<br />
ogledali Bruselj in obiskali tudi<br />
Evropski parlament. Organi<strong>za</strong>torji<br />
(Združenje <strong>za</strong> boj proti raku dojk<br />
Europa Donna, farmacevtska družba<br />
Roche in spletni portal Med.Over.<br />
Net) so jih tako nagradili <strong>za</strong> izjemno<br />
kreativno osveščanje javnosti o<br />
problematiki raka dojk in pomenu<br />
samopregledovanja.<br />
Na spletno stran natečaja<br />
www.ro<strong>za</strong>-oktober.si<br />
je prispelo dvaintrideset odličnih<br />
poz, pri izboru zmagovalcev pa<br />
so upoštevali rezultate spletnega<br />
glasovanja in mnenje strokovne<br />
komisije. Nagrajeni so bili trije<br />
filmčki, ki vsak na svoj način<br />
o<strong>za</strong>veščajo o raku dojk, pomenu<br />
samopregledovanja in izogibanju<br />
dejavnikom, ki povečajo tveganje<br />
<strong>za</strong> nastanek bolezni. Ervin Ibričić in<br />
Sara Šifrar iz Zagorja sta posnela<br />
kratek film z naslovom Rak dojk: Ali<br />
veš?, avtorji filma z naslovom Super<br />
Mario Rak so Karin Grošič, Primož<br />
agonist, namenjen <strong>zdrav</strong>ljenju Parkinsonove bolezni in<br />
sindroma nemirnih nog. Gre <strong>za</strong> prvi dopaminski agonist<br />
v obliki obliža in predstavlja novo učinkovito možnost<br />
<strong>zdrav</strong>ljenja, še posebno pa je dobrodošel <strong>za</strong> bolnike, ki imajo<br />
težave s požiranjem, gastroparezo (motnje v praznjenju<br />
želodca) in disfagijo (težave s požiranjem). Bolniki s<br />
Parkinsonovo boleznijo morajo režim prehrane pogosto<br />
prilagajati odmerjanju <strong>zdrav</strong>ila. V primerjavi z oralnimi<br />
dopaminskimi agonisti ima Neupro ® prednost tudi v tem, da<br />
nima interakcij s hrano in se izogne prvemu prehodu skozi<br />
jetra, <strong>za</strong>to je manjša možnost interakcij z <strong>zdrav</strong>ili.<br />
Bolnikom s Parkinsonovo boleznijo in svojcem<br />
priporočamo obisk spletne strani (v angleškem jeziku)<br />
www.parkinsons-voices.eu/today-i-will z naslovom Danes<br />
bom ... (Today I will …), kjer lahko z ostalimi bolniki,<br />
prijatelji, skrbniki in svojci delijo uspehe in <strong>za</strong>stavljene cilje<br />
ne glede na to, koliko zmorejo ter kako velika ali majhna so<br />
njihova pričakovanja.<br />
Kastelic, Iva Samaržija, Ana Skobe,<br />
Kaja Stopar in Maruša Strojin, tretji<br />
nagrajeni projekt, film Brez volje<br />
ni cilja, pa so posneli Klara Medle,<br />
Nika Bratkovič, Tina Černič, Valentina<br />
Rajakovič, Klara Zupančič in Rok<br />
Černič.<br />
Agencija pritegnila farmacevte<br />
Javna agencija Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila in medicinske<br />
pripomočke (JAZMP) je v aprilu organizirala dva seminarja, ki<br />
sta pritegnila številne predstavnike farmacevtske in splošne<br />
javnosti. 13. aprila je potekal seminar z naslovom Regulativa<br />
kliničnih preskušanj in dobra klinična praksa v kliničnem<br />
preskušanju. Predavatelji so predstavili veljavno slovensko in<br />
evropsko <strong>za</strong>konodajo na tem področju, smernice s področja<br />
kliničnih preskušanj <strong>zdrav</strong>il in predvidene spremembe<br />
obstoječe <strong>za</strong>konodaje.<br />
Dan kasneje pa so Klub Cankarjevega doma napolnili<br />
slušatelji seminarja o novostih na področju regulative cen<br />
<strong>zdrav</strong>il, medsebojne <strong>za</strong>menljivosti <strong>zdrav</strong>il, razvrščanja <strong>zdrav</strong>il<br />
na liste in oglaševanja <strong>zdrav</strong>il. Dr. Stanislav Primožič, mag.<br />
farm., vodja sektorja <strong>za</strong> farmakoekonomiko na JAZMP, je<br />
predstavil izkušnje pri izvajanju spremenjenega Pravilnika o<br />
določanju cen <strong>zdrav</strong>il <strong>za</strong> uporabo v humani medicini. Poudaril<br />
je pomen doseganja zdržnosti javnih <strong>zdrav</strong>stvenih sredstev,<br />
saj bi lahko s spremembami pravilnika o določanju cen<br />
<strong>zdrav</strong>il v kombinaciji z nižjim cenami po njegovem mnenju<br />
prihranili do 5 odstotkov vrednosti trga. Opozoril je predvsem<br />
na nekatere spremembe pri določanju najvišje dovoljene in<br />
izredne višje dovoljenje cene <strong>zdrav</strong>il v luči nekaterih iniciativ,<br />
ki potekajo na ravni EU. Mag. Andreja Oražem, mag. farm.,<br />
spec., pa je predstavila spremembe Pravilnika o cenah<br />
<strong>zdrav</strong>il na izvedbeni ravni. Zave<strong>za</strong>ncem <strong>za</strong> oblikovanje cen je<br />
prenesla napotke <strong>za</strong> izboljšanje kakovosti priprave vlog, kar<br />
naj bi v bodoče povečalo tudi hitrost njihovega reševanja.<br />
Novi pravilnik je bistveno <strong>za</strong>ostril merila <strong>za</strong> dostop do izrednih<br />
višjih dovoljenih cen <strong>zdrav</strong>il.<br />
V nadaljevanju je Sabina Zalar, mag. farm., vodja Sektorja<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> uporabo v humani medicini, predstavila<br />
izkušnje pri izvajanju spremenjenega Pravilnika o<br />
medsebojno <strong>za</strong>menljivih <strong>zdrav</strong>ilih, dr. Primožič sistemske<br />
in mednarodne vidike sprememb Pravilnika o medsebojni<br />
<strong>za</strong>menljivosti <strong>zdrav</strong>il, mag. Oražmova pa izkušnje pri izvajanju<br />
tega pravilnika. Slovenija ima na področju medsebojne<br />
<strong>za</strong>menljivosti <strong>zdrav</strong>il bogate izkušnje tudi v EU primerjavah.<br />
Poudarjajo, da je sistem generičnega <strong>za</strong>menjevanja v<br />
<strong>lekarna</strong>h v osmih letih svojega delovanja pomembno prispeval<br />
k zdržnosti javnih sredstev in ni negativno vplival na nabor<br />
kakovostnih <strong>zdrav</strong>il na našem trgu. Zadnje spremembe<br />
predpisov razširjajo seznam teh <strong>zdrav</strong>il že preko 2.000 (preko<br />
100 učinkovin).<br />
Mag. Jurij Fürst, vodja Oddelka <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila pri Zavodu <strong>za</strong><br />
<strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje Slovenije, je predstavil spremembe<br />
Pravilnika o razvrščanju <strong>zdrav</strong>il na liste. Poudaril je, da v<br />
Sloveniji izdatkov <strong>za</strong> porabo <strong>zdrav</strong>il na zeleni recept ne<br />
obvladujemo najbolje, in dodal, da so v sistemu še velike<br />
rezerve, ki jih bomo morali <strong>za</strong>četi izkoriščati. Opozoril je<br />
tudi na problem polifarmacije, saj je v Sloveniji v letu 2009<br />
kar 23.693 ljudi, starejših od 65 let, jemalo več kot deset<br />
<strong>zdrav</strong>il. ZZZS skuša racionalizirati predpisovanje <strong>zdrav</strong>il tudi z<br />
osveščanjem <strong>zdrav</strong>nikov.<br />
Mag. Barbara Razinger, mag. farm., vodja oddelka <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila<br />
naravnega izvora in homeopatska <strong>zdrav</strong>ila na JAZMP, je<br />
predstavila spremembe Pravilnika o oglaševanju <strong>zdrav</strong>il, ki<br />
naj bi zmanjšale negativen vpliv farmacevtske industrije na<br />
<strong>zdrav</strong>stveni sistem ter dosegle večjo strokovnost, objektivnost<br />
in preglednost oglaševanja <strong>zdrav</strong>il, predvsem v strokovni<br />
javnosti. Oglaševanje <strong>zdrav</strong>il brez recepta v Sloveniji je<br />
ocenila kot v veliki meri zelo agresivno ter premalo etično<br />
in <strong>zdrav</strong>stveno vzgojno. Zdravila so v oglasih največkrat<br />
predstavljena kot nekaj povsem neškodljivega in pojavljajo<br />
se pobude civilne družbe <strong>za</strong> prepoved oglaševanja <strong>zdrav</strong>il. To<br />
sicer <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>konodaje ni mogoče, je pa po njenem mnenju<br />
nujno treba izboljšati kakovost oglaševanja. Mag. Anton<br />
Kramarič, mag. farm., vodja Sektorja JAZMP <strong>za</strong> farmacevtsko<br />
nadzorstvo, je predstavil izkušnje pri izvajanju spremenjenega<br />
Pravilnika o oglaševanju <strong>zdrav</strong>il, s katerimi želijo prispevati k<br />
večji urejenosti oglaševanja <strong>zdrav</strong>il strokovni javnosti.