Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
98 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Kako znižati holesterol?<br />
maj 2011 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
99<br />
Prehrana, ki je priporočljiva <strong>za</strong> vse<br />
ljudi, je <strong>za</strong>gotavljanje 30 % energijskih<br />
potreb v obliki maščob (manj<br />
kot 10 % iz nasičenih maščob) in<br />
manj kot 300 mg dnevnega vnosa holesterola.<br />
Osebam z izolirano hiperholesterolemijo<br />
svetujemo <strong>za</strong>menjavo maščob z ogljikovimi<br />
hidrati. Priporočamo <strong>za</strong>menjavo polnomastnih<br />
mlečnih izdelkov, jajčnih rumenjakov,<br />
mesa in olj s pretežno vsebnostjo<br />
nasičenih maščobnih kislin <strong>za</strong> svežo zelenjavo<br />
in sadje, ogljikove hidrate (še posebej<br />
polnozrnate izdelke) in mlečne izdelke iz<br />
posnetega mleka. Treba se je izogibati transnasičenim<br />
maščobnim kislinam, ki nastajajo<br />
s cvrtjem hrane. Margarine, ki vsebujejo<br />
rastlinske stanole in sterole, lahko zmanjšajo<br />
absorpcijo holesterola v tankem črevesu.<br />
V zmernih količinah smemo uživati<br />
polinenasičene maščobne kisline, ki so v rastlinskih<br />
oljih (sončničnem, koruznem in<br />
repičnem) in mononenasičene maščobne<br />
kisline, ki so v olivnem olju in v avokadu.<br />
Zelo koristne so ribe, ki vsebujejo veliko<br />
maščobnih kislin omega 3 in delujejo <strong>za</strong>ščitno<br />
na srce.<br />
Koristna živila in <strong>zdrav</strong>ila<br />
Zeleni čaj zmanjšuje vsebnost škodljivega<br />
holesterola in povečuje vsebnost koristnega<br />
holesterola hdl. Domnevajo, da<br />
vsebuje snov katehin, ki <strong>za</strong>vira absorpcijo<br />
holesterola v črevesju in pospešuje njegovo<br />
izločanje iz telesa. Vsakodnevno uživanje<br />
soje namesto živalskih beljakovin<br />
zmanjša vsebnost holesterola. Uživanje živil,<br />
ki vsebujejo več vlaknin (žita, zelenjava,<br />
sadje, stročnice in razni oreški), učinkoviteje<br />
zmanjšuje vsebnost holesterola in<br />
holesterola ldl kot omejitev vnosa nasičenih<br />
maščobnih kislin in holesterola.<br />
Tudi česen in lupine semen trpotca zmanjšuje<br />
vsebnost holesterola v krvi.<br />
Danes imamo na razpolago učinkovita<br />
<strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> zmanjševanje holesterola in<br />
maščob v krvi. V grobem jih delimo v pet<br />
skupin:<br />
• <strong>za</strong>viralci encima 3-hidroksi-3-metil<br />
glutaril koencim a (hmg-coa)<br />
reduktaze (statini),<br />
• nikotinska kislina (niacin),<br />
• ve<strong>za</strong>lci žolčnih kislin (holestiramin,<br />
holestiopol in holesevelam),<br />
• derivati fibrične kisline (fibrati),<br />
• <strong>za</strong>viralci absorpcije holesterola<br />
(ezitimib).<br />
Preračunano na težo je hamburger dražji<br />
od novega avta.<br />
Statini (atorvastatin, fluvastatin, lovastatin,<br />
rosuvastatin, simvastatin)<br />
Statini so najbolj učinkovita <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong><br />
<strong>zdrav</strong>ljenje hiperholesterolemije (predvsem<br />
zvišanih vrednosti škodljivega holesterola<br />
ldl). glavno mesto delovanja statinov so jetra.<br />
statini <strong>za</strong>virajo ključni encim hmg-co<br />
a reduktazo, ki katalizira pomembno stopnjo<br />
v biosintezi holesterola. Statini znižujejo<br />
tudi vrednosti plazemskih trigliceridov.<br />
Doka<strong>za</strong>no izboljšujejo prožnost žil, delujejo<br />
antioksidativno in protivnetno ter uravnotežijo<br />
strjevanje krvi. Običajni odmerki<br />
statina znižajo vrednost celokupnega holesterola<br />
<strong>za</strong> 20–30 %, škodljivega holesterola<br />
ldl <strong>za</strong> 25–40 % ter <strong>za</strong> 10–20 % koncentracijo<br />
trigliceridov. Seveda je obseg znižanja<br />
odvisen od izhodiščne vrednosti. Največji<br />
učinek <strong>za</strong> zmanjšanje škodljivega holesterola<br />
ldl se pojavi v 2–3 tednih in temu sledi<br />
pri manjšem deležu bolnikov blago povišanje<br />
ldl (fenomen statinskega bega).<br />
Zdravljenje hiperlipidemij je dolgotrajno,<br />
načeloma dosmrtno. Statini povzročajo<br />
relativno malo neželenih učinkov. Ob<br />
največjih odmerkih teh <strong>zdrav</strong>il pride pri<br />
2–5 % do blagih prehodnih povečanj aktivnosti<br />
jetrnih encimov, pri manj kot 2 % bolnikov<br />
pa pride do povečanja aktivnosti serumskih<br />
transferaz, in sicer nad 3-kratno<br />
normalno vrednost. Če pride do tolikšnega<br />
povečanja, je treba <strong>zdrav</strong>ljenje prenehati.<br />
Redek, vendar zelo resen <strong>za</strong>plet pa je pojav<br />
miopatije (pri manj kot 1 % bolnikov, ki se<br />
<strong>zdrav</strong>ijo s statini), ki se kaže z mišičnimi<br />
bolečinami, laboratorijsko pa s povečanjem<br />
aktivnosti kreatinkinaze v serumu. V<br />
manjši meri se pojavljajo tudi simptomi s<br />
strani prebavnega trakta (zgaga, bolečine v<br />
trebuhu, driska in <strong>za</strong>prtje), sledijo glavobol,<br />
kožni izpuščaji in motnje spanja, v nekaj<br />
primerih so poročali tudi o erektilni disfunkciji.<br />
Kontraindikacije <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje s statini<br />
so akutne in kronične bolezni jeter, nepojasnjeno<br />
povečanje aktivnosti serumskih<br />
aminotransferaz, nosečnost, dojenje,<br />
ne<strong>za</strong>nesljiva kontracepcija v rodni dobi in<br />
akutna resna poslabšanja <strong>zdrav</strong>stvenega<br />
stanja, ki vodijo v odpoved ledvic <strong>za</strong>radi<br />
rabdomiolize.<br />
Poleg preverjanja učinkovitosti z merjenjem<br />
vrednosti plazemskih lipidov je treba<br />
pred <strong>zdrav</strong>ljenjem in med njim občasno<br />
spremljati vrednosti jetrnih funkcijskih testov.<br />
V prvih 3 mesecih <strong>zdrav</strong>ljenja priporočamo<br />
laboratorijsko kontrolo vsakih 6 tednov,<br />
nato na 6 mesecev in 1 leto po<br />
<strong>za</strong>četku <strong>zdrav</strong>ljenja, pozneje <strong>za</strong>došča kontrola<br />
enkrat letno.<br />
Nikotinska kislina (niacin ali vitamin b 3 )<br />
Nikotinska kislina je vodotopni vitamin<br />
b-kompleksa, ki ga je veliko v živalski<br />
in rastlinski hrani, predvsem v mesu, ribah<br />
in žitih. Na slovenskem tržišču je registrirano<br />
<strong>zdrav</strong>ilo Tredapive, ki ima dve aktivni<br />
učinkovini: nikotinsko kislino (znano tudi