Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna

106 Za mizo | Priloga: žar
maj 2011 | www.našalekarna.si
107
Ne samo zaradi tega, ker pač na
tristo in en način dimimo, plinimo,
grilamo, pečemo, obračamo,
polivamo s pivom ali pa
nagradeliramo (pri sosedih), pač pa tudi in
predvsem zaradi tega, ker vse to počnemo
z žarom. Z žarom na terasi, z žarom v očeh
in pretežno na novo zažarelo kožo kak
tretji dan dopusta.
Ko mi je Jure, ki trži to revijo, rekel, da
naj napišem nekaj o žaru, sem ga vprašal:
»Kaj pa?« Odgovoril mi je, da nekaj o žaru
nasploh.
Ker mi je pravi čas naročil, o čem naj pišem,
priznam, da si kaka dva tedna sploh
nisem upal pomisliti na to, ker bi lahko napisal
roman. Potem pa sem o žaru nasploh
ugotovil eno samo stvar, ki pa stoprocentno
drži za vse ljudi tega sveta: ali ga imaš
ali pa ne.
Ko me je po dveh tednih spet podrezal,
če je že kaj s člankom, sem ga brez slabe vesti
vprašal, kaj bi rad od mene. In mi je razložil,
da ga sam žar v bistvu ne zanima več
toliko kot pa priloge, ki jih pridaš k žarjenemu
mesu*. Se pravi, ko sem v mislih začel
nalagati na plošče, mreže in palice razne živalske
vrste, mi je namignil, da ga bolj zanimajo
zelenjavne sorte, ki bi šle k žaru.
Pa sem si rekel, da so paradižnik, kumare,
čebula, gorčica, ajvar, majoneza in pivo
toliko ukoreninjeni v naših genih, da jih
moram vsaj omeniti, da ne bo kdo rekel, da
še nisem bil kdaj na pikniku.
Vse priloge, ki sledijo, so mišljene kot
priloge k različnim vrstam mesa, pečenega
na žaru.
Ko sem nadalje razmišljal, sem prišel do
tega, da bi bila za dobro prebavo odlična
priloga k žaru kefir z müsliji in da na skrivaj
niti ne ješ ali pa probaš ne jesti mesa.
Lahko si za prilogo s sabo na piknik ali
na morje vzamete vegetarijanca, ki vam bo
konstantno dihal za vrat in vas osveščal,
da lahko železo iz krvavega mesa dobite
tudi s špinačo ali blitvo, ki bi njemu v
krompirju, joj, še kako sedla s pečeno
rib'co. Na žaru, seveda.
Lahko si za predjed omislite tudi artičoko,
ki jo boste poleti dobili na tržnici, jo
kuhate v kropu nekje deset minut in potem
za predjed izsesavate sočne liste do neskončne
želje po čevapčičih. Za dobro prebavo
na koncu ruknite štamprle ali dva
šnopsa, po zgledu naših bratov.
Če bi nekako povzel, bi rekel takole. Nemogoče
je ob dobrem mesnem žaru, tukaj
imam v mislih čevapčiče, kotlete in stejke,
ohraniti dobro prebavo, ker je hrana pretežka
in že večkrat dokazano se ti naslednji
dan najprej zalušta nekaj sladkega, na primer
palačinke z Nutello.
Zato si privoščite tak piknik vsake toliko
in potem si z normalno hrano ali pa nekoliko
več vlakninami regenerirajte želodec
in črevo preko tedna.
Odlična alternativa so ribe na žaru, ki
so v poletnem času še veliko bolj okusne.
Sicer pa so najboljše priloge vedno domača
sveža zelenjava, ki jo lahko za nekaj minut
vržete na žar, toliko, da dobi kako zažgano
črto, posolite in servirate. Zelenjavo lahko
tudi marinirate v olivnem olju (ali pa ne) z
belim vinom in svežimi zelišči, z ali brez
sesekljanega česna, in jo potem vržete na
ploščo ali mrežo. Vendar to delajte izključno
na željo posameznih jedcev in jim jo servirajte
takoj, ker postana mastna zelenjava
v loncu poleg pečenega krompirja verjetno
ni več toliko prebavi prijazna.
Namesto majoneze in ostalih ameriško-francoskih
dodatkov lahko napravite
grškega. Tzatziki iz sveže naribanih kumaric
v navadnem jogurtu narahlo poprate,
solite in servirate. Mogoče nasekljate
vanj še kanček peteršilja ali pa kaj drugega
svežega zelenega.
Možnosti imate toliko, kolikor vam jih
da vaš vrt, vaša tržnica ali pa gozd. Popečene
gobe bi za prave gurmane lahko bile
odličen in drugačen dodatek.
Povprečen človek v svojem življenju poje
okoli 22 ton hrane, to je skupna teža
šestih slonov.
Drugače pa sem mnenja, da je treba izkoristiti
lepe dneve samo za roštiljanje in
grilanje, ker potem bo spet dolgo obdobje
brez žara.
P. S.: Z žalostjo ugotavljam, da sem le
redko bil na zdravem pikniku.
* Žarjeno meso je meso, pečeno na žaru (lahko je tudi krvavo v sredini).