Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna

62
NAŠA LEKARNA
maj 2011 | www.našalekarna.si
63
Medicinsko
zrcalo
Zdravljenje oseb z
multiplo sklerozo
že ob prvih simptomih
Multipla skleroza (ms) je bolezen, ki pomembno zaznamuje življenjsko pot obolele
osebe. Zanimanje nevrologa prof. dr. Mira Denišliča je že vrsto let usmerjeno v
prepoznavanje te bolezni in zdravljenje bolnikov. »V pojasnjevanju nastanka in
prepoznavanja bolezni ter zlasti zdravljenja smo napravili velik korak naprej. Spominjam
se besed svojega učitelja, ki mi je nekoč dejal: »Kako bi bilo pomembno, če bi ob
nastanku vnetja vidnega živca vedel, ali bo ta oseba zbolela za ms ali ne.« Danes
lahko na to vprašanje že natančno odgovorimo,« pravi dr. Denišlič, ki smo mu zastavili
nekaj vprašanj o multipli sklerozi.
Kakšni so simptomi in znaki multiple
skleroze?
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen,
ki se največkrat pojavi med 20. in 40. letom
starosti, po 45. letu je bolezen redkejša. Na
začetku bolezni so najpogostejše motnje občutljivosti.
Pri prvem pregledu bolniki pogosto
poročajo o mravljinčenju po koži okončin,
o mravljincih, ki se širijo od stopal proti trebuhu
in višje do prsnih bradavic, pojavi se lahko
občutek oklepa okrog trupa. Pri sklanjanju
glave se pogosto pojavi elektriziranje vzdolž
hrbtenice in okončin. Pogosta je ohromelost
predvsem spodnjih okončin, običajno je ena
noga bolj prizadeta kot druga.
Pri približno 20 odstotkih bolnikov je
prvi znak bolezni vnetje vidnega živca, ki ga
spremlja izguba ostrine vida, ki je običajno
omejena na eno oko. Pojavi se meglen vid,
pogosto je prizadet barvni vid. Bolniki navajajo
vrtoglavico, dvojni vid, povečano utrudljivost.
Redko se na začetku bolezni razvijejo
motnje mokrenja in spomina. Znana je
občutljivost na vročino. Ženske zbolijo pogosteje,
razmerje je približno 2 : 1. Na pogostnost
ms pomembno vpliva zemljepisni položaj
dežele. Slovenijo prištevamo med
področja z veliko razširjenostjo bolezni: od
60 do 90 bolnikov na 100.000 prebivalcev.
Ocenjujemo, da je v naši državi več kot 2.500
oseb z ms.
Pri prepoznavanju bolezni nam pomaga
pravilna ocena bolezenskih znakov pri bolniku,
preiskava možgansko-hrbtenjačne tekočine
(likvorja) in magnetnoresonančna tomografija
(mrt). Že ob prvem nastanku znakov
bolezni, ki ga danes opišemo kot »prvi kliničen
dogodek« ali kot »klinično izoliran sindrom«
(mednarodna kratica cis), lahko pomembno
vplivamo na nadaljnji potek bolezni. Pri 85
odstotkih oseb ima ms recidivno-remitenten
potek: prvim simptomom oz. znakom sledi
manjše ali večje izboljšanje, poslabšanje imenujemo
zagon. Zagon je pojav novih simptomov
ali ponovitev prejšnjih, ki trajajo najmanj
24 ur. Ta oblika bolezni po 6 do 10 letih pogosto
preide v sekundarno napredujočo obliko
bolezni. Le redko ima ms že od začetka napredujoč
potek.
Klinične študije so dokazale, da je multiplo
sklerozo smotrno zdraviti čim bolj zgodaj.
So ljudje v Sloveniji dovolj osveščeni, se
pravočasno odpravijo k zdravniku?
Z raziskavami je dokazano, da je treba
zdravljenje oseb z ms pričeti zgodaj, že ob prvem
pojavu simptomov, torej pri osebah s prvim
kliničnim dogodkom s t. i. klinično izoliranim
sindromom (cis). Tudi pri nas je vsem
osebam z recidivno-remitentno obliko ms
omogočeno zgodnje pravočasno zdravljenje z
imunomodulatornimi zdravili. Namen zgodnjega
zdravljenja je preprečiti zagone bolezni,
napredovanje bolezni in vplivati na stopnjo
prizadetosti.
Na tržišču imamo več zdravil – interferone
beta in glatiramer acetat. Betaferon (interferon
beta–1b) je bil prvo zdravilo, ki je dostopno
našim bolnikom že od leta 1995. Nato
so sledila zdravila: Copaxone, Avonex, Rebif in
pred dvema letoma Extavia. Vsa navedena
zdravila se vnašajo v telo podkožno, izjema
je le zdravilo Avonex, ki ga vbrizgamo v mišico.
Ob večji aktivnosti bolezni včasih v zdravljenju
uporabimo citostatik mitoksantron.
Vsa našteta zdravila lahko uvedemo ob pojavu
prvih simptomov bolezni. Omenjeno skupino
zdravil (z izjemo citostatika mitoksantron)
štejemo med zdravila I. reda, to so
zdravila z dokazano učinkovitostjo in visokim
varnostnim profilom.
Mislim, da naši bolniki hitro poiščejo
zdravnika, ki najprej vodi celoten postopek
do postavitve diagnoze in nato obolelim
predstavi možnosti zdravljenja.
Na tveganje, da bo oseba zbolela za
multiplo sklerozo, vpliva dežela, kjer je
oseba preživela prvih 15 let življenja.
Multipla skleroza je zelo zahrbtna bolezen.
Bolniki so med zdravljenjem brez vsakršnih
simptomov. Ali je smiselno v takem primeru
prekiniti zdravljenje?
Bolniki so lahko med zdravljenjem brez
simptomov, lahko pa se ti ponovijo ali pojavijo
novi znaki. Tudi brez pojava novih simptomov
zdravljenje nadaljujemo, ga ne prekinemo.
Želimo namreč preprečiti širjenje bolezni
v živčevju in s tem nastanek novih simptomov.
V primeru nosečnosti zdravljenje prekinemo.
Bolniki z multiplo sklerozo prejemajo
zdravila skozi daljše obdobje, na primer 15
ali celo 20 let. So zdravila, ki so trenutno v
uporabi, dolgoročno varna?
Najdaljša raziskava varnosti zdravil je bila
opravljena pri zdravilu Betaferon, ki je na našem
tržišču že od leta 1995. Zdravilo se je pokazalo
kot varno in je pomembno zmanjšalo življenjsko
ogroženost oseb z multiplo sklerozo.
V naslednjih letih pričakujemo prihod nekaj
novih zdravil. Kako ocenjujete njihovo
varnost?
V primeru neučinkovitega zdravljenja bolnikov
z recidivno-remitentnim potekom bolezni
z zdravili I. reda imamo danes možnost
zdravljenja z natalizumabom (Tysabri) in fingolimodom
(Gilenya) – zdravili II. reda. Prvo zdravilo
se predpiše v obliki infuzij enkrat mesečno,
drugo zdravilo se daje v obliki 1 tablete enkrat
dnevno. Zdravilo Tysabri bolniki v Sloveniji že
prejemajo. Zdravilo Gilenya je pred kratkim
odobrila Evropska agencija za zdravila (ema),
tako da pričakujemo, da bo dostopno tudi za
naše bolnike z ms.
Ustreznega zdravila za napredujočo obliko
ms še ne poznamo. Pri zdravljenju je treba
opozoriti na varnostni profil zdravila, ki je pri
zdravilih I. reda po dosedanjih rezultatih zelo
visok.