Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
94 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Imunski sistem gradimo skozi vse leto<br />
maj 2011 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
95<br />
Skoraj vse celice v našem telesu se<br />
<strong>za</strong>menjajo v sedmih mesecih.<br />
Emilija Pavlič, znana strokovnjakinja <strong>za</strong> prehrano<br />
in izkušena kuharica, je v svoji knjigi<br />
Mamica, nauči me kuhati lepo <strong>za</strong>pisala <strong>za</strong> mesec<br />
maj: V maju je res lepo kuhati. Pa saj nam<br />
skoraj ni treba kuhati! Za nekaj mesecev si<br />
lahko malce oddahnemo pri kuhanju, predvsem<br />
pa pri peki slaščic. Škoda dela, časa in<br />
<strong>zdrav</strong>ja. Raje naberimo jagode in češnje ali pa<br />
jih kupimo na tržnici. Operimo jih in že so na<br />
mizi! Peka peciv ob obilici svežega sadja je<br />
žalitev letnega časa ... Mesec maj je preizkušnja.<br />
Hočemo ali nočemo biti <strong>zdrav</strong>i in pripravljati<br />
jedi, primerne letnem času? V maju<br />
so sardele iz morja najbolj okusne, ker niso<br />
mastne; <strong>za</strong>to jim pravimo majske sardele.<br />
Maj je tudi čas, ko si privoščimo svežih sardonov,<br />
ki so običajno še boljši kot sardele in<br />
še lusk nimajo. Razen rib, mladega krompirja<br />
in graha pa naj bodo naši majski obroki v<br />
glavnem surovi. Prvih jagod, češenj, špinače<br />
in krompirja se je treba do sitega najesti.<br />
Del imunskega sistema imamo<br />
razvitega že ob rojstvu, torej je<br />
prirojen ali nespecifičen (naravna<br />
odpornost). Del pa se ga razvije<br />
šele po rojstvu, ko se imunski sistem glede<br />
na potrebe uči in si <strong>za</strong>pomni; <strong>za</strong>nj pravimo,<br />
da je pridobljen ali specifičen in se razvija<br />
praktično vse življenje.<br />
Ko bakterijam ali virusom uspe premagati<br />
ovire, kot so koža ali sluznice, in pridejo<br />
v naše telo, pravimo, da je prišlo do okužbe.<br />
Prvi se na mestu okužbe pojavijo<br />
nevtrofilci, ki so najbolj številne in najbolj<br />
pomembne celice naravne odpornosti. Takoj<br />
<strong>za</strong> njimi pridejo na mesto vdora tujkov<br />
makrofagi. Ker tako eni kot drugi »požirajo«<br />
bakterije, jih s skupnim imenom imenujemo<br />
fagociti. Celice s takšno sposobnostjo,<br />
ki so razporejene po krvi in tkivih, so<br />
stražarji našega telesa. Spadajo v skupino<br />
levkocitov. Poleg nevtrofilcev, makrofagov<br />
in naravnih celic ubijalk je <strong>za</strong> zgodnjo<br />
obrambo organizma zelo pomemben tudi<br />
sistem komplementa, ki ga sestavljajo posebne<br />
beljakovine krvne plazme. Makrofagi<br />
imajo poleg uničevanja in požiranja bakterij<br />
tudi nalogo, da dajejo znak <strong>za</strong> preplah<br />
najbližjim višjim obrambnim silam, to je<br />
specifičnemu imunskemu sistemu.<br />
Celice pridobljene imunosti delimo v<br />
dve veliki podskupini. V prvo spadajo limfociti<br />
t, v drugo pa limfociti b. Naloga limfocitov<br />
b je, da izdelujejo zelo specifično,<br />
<strong>za</strong> vsakega sovražnika posebej izdelano<br />
orožje: protitelesa.<br />
Protitelesa so beljakovinske molekule,<br />
ki se specifično vežejo na antigen (to je običajno<br />
povzročitelj bolezni, npr. virus ali<br />
bakterija) in tako ustavijo nadaljnje širjenje<br />
sovražnika. Naš obrambni oziroma imunski<br />
sistem pa ima sposobnost, da se lahko<br />
namnoži: po aktivaciji limfocitov, ki so specifično<br />
prepoznali antigene povzročitelja<br />
bolezni, se polovica limfocitov razvije v celice,<br />
ki neposredno sodelujejo pri imunskem<br />
odzivu, približno polovica pa jih ostane<br />
v pripravljenosti kot spominske celice.<br />
Te celice se pri ponovnem vdoru istega povzročitelja<br />
veliko hitreje in močneje aktivirajo<br />
ter s tem <strong>za</strong>jezijo okužbo in nastanek<br />
bolezni. To je imunski spomin, ki je <strong>za</strong> človeka<br />
koristen. V primerih, ko si naš imunski<br />
sistem <strong>za</strong>pomni snov, ki <strong>za</strong> človeka ni<br />
usodna (npr. cvetni prah), in se nanjo prekomerno<br />
odzove, pa gre <strong>za</strong> pojav alergije.<br />
Vse krvne celice (bele in rdeče krvničke,<br />
krvne ploščice) izvirajo iz kostnega mozga.<br />
Med bele krvničke uvrščamo: limfocite t<br />
in b, naravne celice ubijalke, makrofage,<br />
granulocite, bazofilce, mastocite, dendritične<br />
celice in nevtrofilce. Vse na tak ali<br />
drugačen način sodelujejo v obrambi pred<br />
virusi in bakterijami.<br />
Okužbe z virusi in bakterijami v maju<br />
in poletnih mesecih niso na vrhuncu. A to<br />
je tisti pravi čas, da gradimo svoj imunski<br />
sistem. Kot smo omenili na <strong>za</strong>četku nadaljevanke<br />
o imunskem sistemu, je treba <strong>za</strong>nj<br />
skrbeti skozi vse leto, in ne samo jeseni, ko<br />
so nam okužbe že <strong>za</strong> petami. Stopamo v<br />
Patentna<br />
<strong>za</strong>šËita<br />
BION®3 na dan <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong> vsakdan!<br />
jim primanjkuje<br />
energije<br />
so nagnjeni k<br />
okužbam<br />
3 probiotiËne kulture<br />
12 vitaminov<br />
12 mineralov<br />
BION®3 svetujemo vsem, ki:<br />
se nepravilno<br />
prehranjujejo<br />
PriporoËamo jemanje BION®3 enkrat na dan, vsaj 2 meseca.<br />
BION®3 je na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih trgovinah brez recepta.<br />
Rdeče krvničke ali eritrociti so najštevilnejše<br />
celice v človeškem telesu. Vsaka osma<br />
celica je eritrocit.<br />
čas leta, ko lahko <strong>za</strong> svoje <strong>zdrav</strong>je naredimo<br />
največ. Na njivah že poganja prva solata,<br />
mlada špinača, redkvice in še kaj bi se našlo.<br />
Ni boljšega <strong>zdrav</strong>ega obroka od sezonske<br />
solate. Že ptički na strehah čivkajo o<br />
pomenu <strong>zdrav</strong>e prehrane <strong>za</strong> naše <strong>zdrav</strong>je.<br />
Vreme in dolžina dneva sta naklonjena gibanju<br />
v naravi. Tek, sprehodi, kolesarjenje,<br />
rolanje … Spravimo naša telesa v kondicijo<br />
in jeseni nam bodo hvaležna. Nedvomno<br />
bo <strong>za</strong>to konec leta kakšen prehlad manj ali<br />
pa ga bomo vsaj hitreje in lažje preboleli. <br />
so pod stresom<br />
so <strong>za</strong>radi bolezni<br />
prisiljeni jemati<br />
antibiotike<br />
Merck, d.o.o.,<br />
Dunajska cesta 119,<br />
1000 Ljubljana<br />
PM-CHC-14/10 /15.03.2010
Change language