Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
13 Glavne ugotovitve Jesenskega poro~ila 2005
Glavne ugotovitve Jesenskega poro~ila
V letu 2005 in prihodnjih dveh letih prièakujemo nadaljevanje ugodnih gospodarskih
gibanj. Gospodarska rast se bo ohranjala na ravni okrog 4 % in bo ob predpostavki
nadaljnjega usklajenega delovanja makroekonomskih politik dosežena v stabilnem
makroekonomskem okolju, z inflacijo na ravni okrog povpreèja EU. Po lanski 4,2-
odstotni gospodarski rasti za letos in prihodnji dve leti ne prièakujemo bistvene
upoèasnitve in pri napovedi ostajamo v okvirih pomladanskih prièakovanj. Napoved
realne rasti bruto domaèega proizvoda za leto 2005 je 3,9 %, za leti 2006 in 2007 pa
4 %. V letu 2005 se je nadaljevalo postopno umirjanje inflacije kot posledica
usklajenih ukrepov vlade in Banke Slovenije ter vpliva poveèane konkurence po
vstopu Slovenije v EU. Še hitrejše zniževanje inflacije pa je prepreèilo narašèanje
cene nafte, ki se je od zaèetka leta povišala za okoli 60 % (cena za sodèek nafte
Brent). Neposredno je to vplivalo na povišanje cen tekoèih goriv za prevoz in
ogrevanje, ki so k inflaciji v devetih mesecih prispevale veè kot dve tretjini. Pri tem
je vlada z acikliènim prilagajanjem trošarin v okvirih, ki jih dovoljujejo predpisi
EU, uspela delno ublažiti pritisk narašèajoèih cen naftnih derivatov na rast cen
življenjskih potrebšèin, ki bi bila v nasprotnem primeru konec septembra višja za
pol odstotne toèke.
Prevzem evra z zaèetkom leta 2007 je po sedanjih podatkih in napovedih realno
dosegljiv cilj. Ob ohranjanju obstojeèih usmeritev makroekonomskih politik in
odsotnosti veèjih zunanjih cenovnih šokov prièakujemo nadaljnje zniževanje
povpreène inflacije (napoved za leto 2005 je 2,5 %), kar bo omogoèilo izpolnjevanje
maastrichtskega kriterija glede cenovne stabilnosti sredi leta 2006. Slovenija že
izpolnjuje fiskalna konvergenèna kriterija, kar glede na ocene letošnjih fiskalnih
gibanj in predlog proraèuna za leto 2006 tudi v prihodnjem letu ne bo ogroženo,
prav tako izpolnjuje tudi kriterij glede višine obrestnih mer. Teèaj tolarja že šestnajst
mesecev (od vstopa v ERM II) niha v zelo ozkem razponu okrog centralne paritete,
kar kaže, da bo v referenènem obdobju izpolnjen tudi konvergenèni kriterij glede
stabilnosti teèaja. Vse to pomeni, da ima Slovenija zelo dobre možnosti za izpolnitev
nominalnih konvergenènih pogojev sredi leta 2006 in za prevzem evra v zaèetku
leta 2007, kar je glavni kratkoroèni cilj makroekonomskih politik. Kot smo opozorili
že v Pomladanskem poroèilu 2005 (str. 129), pa je pomembno, da je zagotavljanje
pogojev za prevzem evra doseženo na vzdržen naèin, kar pomeni, da se zaradi
izpolnjevanja nominalnih kriterijev ne smejo porušiti druga makroekonomska
ravnotežja, ki formalno sicer niso opredeljena kot pogoj za vstop v EMU, vendar so
pomembna za zagotavljanje makroekonomske stabilnosti na srednji rok. Na podroèju
plaène politike to pomeni ohranjanje sedanjih restriktivnih usmeritev tudi v letu
2006, vendar brez poveèevanja razkoraka pri uresnièevanju cilja zaostajanja rasti
plaè za rastjo produktivnosti za eno odstotno toèko, saj sicer lahko pride do prehitre
»nadomestne« rasti v prihodnjih letih.
Podrobnejša analiza gospodarske rasti v letu 2005 kaže na spremembe v njeni
strukturi, kar ob upoštevanju predpostavk glede prihodnjih gospodarskih gibanj v
domaèem in mednarodnem okolju vpliva tudi na napoved gospodarske rasti za leti
2006 in 2007. V primerjavi s preteklim letom se letos v strukturi gospodarske rasti
krepi prispevek menjave s tujino kot posledica ohranjanja rasti izvoza na razmeroma