Publikacija v celoti - UMAR
Publikacija v celoti - UMAR
Publikacija v celoti - UMAR
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>UMAR</strong> Jesensko poro~ilo 2005<br />
61 Trg dela<br />
6 Trg dela<br />
6.1 Plaèe<br />
Plaèna politika si z instrumenti, ki jih ima na voljo, prizadeva uresnièiti postavljene<br />
makroekonomske smernice. Najpomembnejši instrument plaène politike sta<br />
uskladitveni mehanizem za plaèe ter za minimalno plaèo. Naèin doloèanja uskladitvenega<br />
mehanizma je bil za leti 2004 in 2005 med socialnimi partnerji dogovorjen za<br />
zasebni in javni sektor. Hkrati je v zasebnem sektorju skupna rast bruto plaèe na<br />
zaposlenega odvisna še od poslovnega uspeha, v javnem sektorju pa od napredovanj<br />
ter od dodatkov k plaèi, ki so bili v preteklem obdobju zelo pogosti. V Socialnem<br />
sporazumu je bila za obdobje 2003–2005 med dolgoroènimi cilji dogovorjena<br />
smernica o zaostajanju realne bruto plaèe na zaposlenega za rastjo produktivnosti<br />
dela za eno odstotno toèko, s katero so socialni partnerji želeli doseèi hitrejše vlaganje<br />
v razvoj in odpiranje novih kvalitetnejših delovnih mest, poleg tega pa je zmerna<br />
rast bruto plaèe vplivala na umirjanje inflacije. Èeprav na podlagi razpoložljivih<br />
podatkov ocenjena letošnja rast bruto plaèe ne zaostaja za ocenjeno rastjo produktivnosti<br />
dela, pa se je v daljšem obdobju ta makroekonomska smernica uresnièevala.<br />
Okvir 4: Metodolo{ke spremembe pri spremljanju podatkov o<br />
pla~ah<br />
Letos je bila uveljavljena nova metodologija zbiranja podatkov o bruto plaèah,<br />
kar je vplivalo tudi na izraèunano raven plaè. Z letom 2005 podatke o izplaèanih<br />
plaèah zbira AJPES, doslej pa je to opravljal SURS. Po novi metodologiji se<br />
spremlja podatke o plaèah vseh zaposlenih, doslej pa se je zbiralo podatke v<br />
podjetjih, ki so imeli veè kot dva zaposlena. Zaradi sprememb zajetja je tako število<br />
prejemnikov plaè v letošnjem letu za približno 45.000 veèje. Ti v povpreèju<br />
prejemajo nižjo plaèo od slovenskega povpreèja, zaradi èesar je raven povpreène<br />
bruto plaèe na zaposlenega po novi metodologiji nekoliko nižja kot bi bila po stari<br />
Slika 15: Bruto plaèa na zaposlenega po stari in novi metodologiji za leto<br />
2004<br />
v SIT<br />
330.000<br />
320.000<br />
310.000<br />
300.000<br />
290.000<br />
280.000<br />
270.000<br />
260.000<br />
250.000<br />
240.000<br />
230.000<br />
stara metodologija<br />
nov a metodologija<br />
Skupaj Zasebni sektor Jav ni sektor<br />
Vir podatkov: SURS.
Change language