Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
62 Trg dela
metodologiji. SURS je z novo metodologijo preraèunal tudi podatke o bruto plaèah
za leto 2004, s èimer je omogoèil primerljivost in analiziranje podatkov za leto
2005. Na osnovi novih preraèunov je bruto plaèa na zaposlenega v letu 2004 za
okoli 2,4 % nižja od plaèe po stari metodologiji. Približno tolikšna je tudi razlika
v ravni plaèe za zasebni sektor, saj je veè kot 90 % dodatno upoštevanih zaposlenih
v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa je razlika nižja (1,3 %).
Po preraèunanih podatkih o bruto plaèi za leto 2004 po novi metodologiji je v tem
letu dodatno upoštevanih okoli 20.000 prejemnikov plaè, vendar z velikimi nihanji
po mesecih. Tako je bilo na primer v januarju 2004 dodatnih prejemnikov plaè
40.000, v naslednjem mesecu pa je to število upadlo za 30.000. Prav zaradi lanskega
variiranja v številu prejemnikov plaè je treba rast bruto plaèe na zaposlenega v
letošnjem letu glede na bruto plaèo v letu 2004 upoštevati z doloèeno previdnostjo,
zlasti v zasebnem sektorju.
V prvi polovici letošnjega leta je na osnovi razpoložljivih podatkov realna bruto
plaèa na zaposlenega moèno porasla. V prvem èetrtletju je glede na enako obdobje
preteklega leta dosegla 3,6-odstotno rast, v drugem èetrtletju pa celo 4,6-odstotno.
Glede na umiritev gibanja plaè, ki se je zaèela z letošnjim junijem in nadaljevala
tudi v juliju, ocenjujemo, da bo v drugem polletju rast bruto plaèe nekoliko bolj
umirjena in bo v celem letu znašala približno 3,2 %, kar je skoraj za eno odstotno
toèko veè, kot je bilo predvideno v pomladanski napovedi. Tako bo realna rast
bruto plaèe na zaposlenega enaka ocenjeni rasti produktivnosti dela. V zasebnem
sektorju bo rast bruto plaèe hitrejša in bo dosegla približno 3,8 %, v javnem sektorju
pa bo dosežena okoli 1,6-odstotna rast.
V zasebnem sektorju je tudi za leto 2005 veljal usklajevalni mehanizem, doloèen z
»Dogovorom o politiki plaè v zasebnem sektorju za obdobje 2004 in 2005«.
Dogovorjeni avgustovski uskladitveni odstotek v višini 2,7 % se izvaja v znesku
kot dodatek k plaèi, ki ne dopušèa možnosti, da se izhodišèna plaèa v posamezni
dejavnosti, panogi ali podjetju ne bi usklajevala. Višina uskladitvenega zneska je
odvisna od dosežene višine povpreène bruto plaèe na zaposlenega v dejavnosti,
toda ta znesek ne sme biti nižji od minimalnega uskladitvenega zneska v višini
5.100 SIT. Podpisniki kolektivnih pogodb dejavnosti se lahko odloèijo tudi za
uskladitveni odstotek, èe imajo v kolektivni pogodbi mehanizem, da se tako uskladijo
vse plaèe (primer je kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno-predelovalne
dejavnosti). Naèin uskladitvenega zneska je bil med socialnimi partnerji sprejet
zato, da bi v kolektivnih pogodbah spodbudili pristop k usklajevanju osnovne plaèe
in ne veè izhodišène plaèe. Marsikje so že lani, ponekod pa letos, dopolnili kolektivne
pogodbe na naèin, da je osnova za usklajevanje osnovna plaèa in so vanjo vnesli
uskladitveni znesek 39 . Socialni partnerji so se v kolektivnih pogodbah lahko
dogovorili še za del uskladitve, ki izhaja iz poveèane produktivnosti dela, upoštevaje
smernico o zaostajanju rasti realne bruto plaèe za rastjo produktivnosti dela vsaj za
eno odstotno toèko. Po sedaj dosegljivih podatkih je mogoèe ugotoviti, da so
39
To sedaj velja za sedem kolektivnih pogodb (KP) dejavnosti: KP gradbene, KP gostinske, KP kemiène, KP
gozdarske, KP poštne, KP grafiène ter KP èasopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti.