Publikacija v celoti - UMAR

More documents

Recommendations

Info

<strong>UMAR</strong> Jesensko poro~ilo 2005 76 Javne finance Okvir 5). V letu 2002 se je delež primanjkljaja zmanjšal za 1,2 strukturne toèke in v letu 2004 še za nadaljnje 0,6 strukturne toèke (na 2,1 % BDP). Za leto 2005 je v Poroèilu o primanjkljaju in dolgu države (september 2005) primanjkljaj sektorja država ocenjen na 1,7 % BDP, kar v primerjavi s predhodnim letom predstavlja zmanjšanje za 0,4 strukturne toèke. Okvir 5: Revizija temeljnih agregatov sektorja dr`ava V avgustu 2005 je SURS objavil revidirane podatke o temeljnih kategorijah prihodkov in izdatkov države ter o tekoèem primanjkljaju države za obdobje 2000– 2004, ki pomenijo nadaljnjo metodološko uskladitev z Evropskim sistemom raèunov 1995 (ESR-1995) in so sestavni del rednega letnega poroèila o tekoèem primanjkljaju in dolgu države. Z revizijo so se vse vojne odškodnine knjižile v èasu evidentiranja zahtevkov na sodišèu. Zato so bila vsa sredstva vojnih odškodnin, za katere je država kasneje izdala obveznice (RS21, RS39), v enkratnem znesku vkljuèena v tekoèi primanjkljaj države v letu 2001, kar je primanjkljaj države v tem letu poveèalo za 0,8 % BDP. Naslednja prilagoditev metodologiji ESR-1995 se nanaša na izloèitev dohodkov iz naslova likvidacije Agencije za plaèilni promet iz prihodkov državnega proraèuna v letu 2003, kar je tekoèi primanjkljaj države v tem letu poveèalo za 14,5 mlrd SIT oziroma za 0,3 % BDP. Po metodologiji ESR-1995 se namreè presežki iz likvidacije podjetij ne štejejo med tekoèe prihodke. Pri reviziji je bila upoštevana tudi izloèitev Stanovanjskega sklada Slovenije kot tržne enote iz sektorja država, zaradi èesar se je primanjkljaj sektorja država v letu 2003 zmanjšal za okoli 11,5 mlrd SIT oziroma za 0,2 % BDP. Hkrati pa se je v letu 2003 primanjkljaj sektorja države poveèal za okoli 10 mlrd SIT oziroma za 0,2 % BDP zaradi zmanjšanja prihodkov od davkov na dohodke in na premoženje po njihovem konènem obraèunu. Vsi drugi popravki so bili opravljeni v vseh letih obdobja; tekoèi primanjkljaj države so skupaj poveèali za 0,2 do 0,3 % BDP. Popravki se nanašajo na razliko med obraèunskim in denarnim tokom za kategoriji subvencije in investicije v osnovna sredstva. V skladu z metodologijo ESR-1995 so vkljuèena neto plaèila zapadlih garancij države za najete kredite podjetij, ki kot tekoèi transfer kapitala podjetjem poveèujejo tekoèi primanjkljaj države. V vsem obdobju je bila dopolnjena ocena obraèunskih davkov, ki ne bodo nikoli plaèani. V raèun države pa je bila vkljuèena tudi odškodnina Pokojninskemu skladu obrtnikov, ki jo je morala država plaèati po sodnih sklepih. Po reviziji se je delež tekoèega primanjkljaja sektorja države najbolj poveèal v letu 2001, in sicer kar za 1,1 odstotne toèke (na 3,9 % BDP), in leta 2003, ko se je poveèal za 0,7 o. t. (na 2,7 % BDP). V letih 2000 in 2002 je revidirani tekoèi primanjkljaj države veèji za 0,3 o. t. (leta 2000 je znašal 3,8 % BDP in leta 2002 2,7 %). Tekoèi primanjkljaj države v letu 2004 znaša po sedanji oceni 2,1 % BDP in je za 0,2 odstotne toèke veèji od prvotne ocene iz februarja leta 2005.
<strong>UMAR</strong> Jesensko poro~ilo 2005 77 Denarna gibanja in trg kapitala 8 Denarna gibanja in trg kapitala 8.1 Denarna gibanja Banka Slovenije je v letu 2005 nadaljevala z vodenjem denarne politike, osredotoèene na prevzem evra v zaèetku leta 2007. BS je predvsem vzdrževala stabilen teèaj tolarja, s èimer je prispevala k zniževanju inflacije oziroma njenemu približevanju maastrichtskemu kriteriju ter s tem izpolnitvi še preostalega pogoja za prevzem evra v letu 2007 (gl. tudi Okvir 3). Pri tem je uporabljala instrumente, ki jih je uvedla že pred vstopom v ERM II. Nadaljevala je z uporabo swap poslov, ni pa uporabila možnosti neposrednega posredovanja z nakupom ali prodajo deviz na medbanènem trgu. Hkrati je povišala obrestno mero refinanciranja, druge obrestne mere pa je po vstopu v ERM II ohranila nespremenjene. Nominalni teèaj tolarja po vstopu v mehanizem deviznih teèajev ERM II niha v ozkem razponu okoli centralne paritete. Po vstopu v mehanizem deviznih teèajev ERM II junija lani je teèaj tolarja nihal v ozkem razponu pod centralno pariteto, ob koncu aprila letos pa je zanihal navzgor in v zadnjih petih mesecih nihal nad centralno pariteto. Pri tem odstopanja teèaja od centralne paritete po vstopu niso presegla 0,15 %, v devetih mesecih letos pa ne 0,07 %; oboje je manj, kot so znašala njegova nihanja pred vstopom v ERM II. Stabilen ostaja tudi realni efektivni teèaj tolarja, saj ob približevanju inflacijskih stopenj v Sloveniji in EU na njegova nihanja vplivajo predvsem nihanja teèaja ameriškega dolarja. Realni efektivni teèaj tolarja, merjen z indeksom cen življenjskih potrebšèin, je tako v devetih mesecih letos depreciiral za 0,8 %, v zadnjih dvanajstih mesecih pa apreciiral za 0,7 %. Banka Slovenije je po vstopu v ERM II za 0,5 odstotne toèke povišala obrestno mero refinanciranja. Po vstopu v mehanizem deviznih teèajev ERM II je BS dvakrat, decembra 2004 in aprila 2005, za 0,25 odstotne toèke povišala obrestno mero zaèasnega odkupa deviz. S tem je povišala tudi obrestno mero refinanciranja pri Slika 20: Stabilizacija teèaja tolarja po vstopu v ERM II 240,0 239,5 239,0 238,5 SIT/EUR 238,0 237,5 237,0 236,5 01.jan.04 22.jan.04 12.feb.04 04.mar.04 25.mar.04 15.apr.04 06.maj.04 27.maj.04 17.jun.04 08.jul.04 29.jul.04 19.avg.04 09.sept.04 30.sept.04 21.okt.04 11.nov.04 02.dec.04 23.dec.04 13.jan.05 03.feb.05 24.feb.05 17.mar.05 07.apr.05 28.apr.05 19.maj.05 09.jun.05 30.jun.05 21.jul.05 11.avg.05 01.sept.05 22.sept.05 srednji teèaj BS teèaj na promptnem trgu centralna pariteta Vir podatkov: Banka Slovenije.
Page 2 and 3:
Analize, raziskave in razvoj ISSN 1
Page 4 and 5:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 4 Avtor
Page 6 and 7:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 6 Pregl
Page 8 and 9:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 8 Pregl
Page 11:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 11 Pred
Page 14 and 15:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 14 Glav
Page 17 and 18:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 17 Medn
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 25 Brut
Page 39 and 40: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 39 Agre
Page 49 and 50: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 49 Ekon
Page 55 and 56: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 55 Ceno
Page 61 and 62: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 61 Trg
Page 71 and 72: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 71 Javn
Page 73 and 74: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 73 Javn
Page 75: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 75 Javn
Page 79 and 80: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 79 Dena
Page 85 and 86: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 85 Scen
Page 87: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 87 Prim
Page 91 and 92: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 91 Stat
Page 101 and 102: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 101 Sta
Page 111 and 112: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 111 Lit
Page 113 and 114: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 113 Dru
show all

Publikacija v celoti - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?