Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
33 Bruto doma~i proizvod
pri tem se je v obeh obdobjih dodana vrednost v pretežno tržnih storitvah poveèala
bolj kot v javnih storitvah.
Napoved skupne rasti dodane vrednosti za leto 2005 ostaja nespremenjena glede
na pomladansko (3,9 %), po dejavnostih pa je veè sprememb. Pomembnejše so pri
finanènem posredništvu in gradbeništvu, kjer je napoved popravljena navzgor, ter
pri predelovalnih dejavnostih ter javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju,
kjer jeseni prièakujemo nižjo rast dodane vrednosti.
Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se bo letos realno poveèala za 3,9 %,
kar je za 0,6 odstotne toèke manj, kot smo prièakovali spomladi. Nižja rast je
povezana s popravkom predpostavk v mednarodnem okolju (gl. poglavje 1), saj
glede na visoko izvozno usmerjenost predelovalnih dejavnosti 12 gospodarska gibanja
v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah moèno vplivajo na gibanja v tej
panogi. Bolje kot smo spomladi prièakovali sicer kaže proizvodnji vozil in plovil,
kar vpliva na razmeroma visoko rast izvoza (gl. poglavje 3.1), vendar je delež te
panoge v celotni dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti precej nižji kot primerljiv
delež v izvozu 13 . Proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti 14 se je po relativno
slabem prvem èetrtletju (znižanje na medletni ravni za 1,0 %) v drugem izraziteje
povišala (za 5,8 %). Rast se je nadaljevala tudi v juliju, ko je bila proizvodnja
predelovalnih dejavnosti na medletni ravni (ob delovnem dnevu manj) za 3,7 %
višje kot v istem mesecu lani, po delovnim dnem prilagojenih podatkih pa za 6,2 %.
Najvišjo rast proizvodnje dosega avtomobilska industrija, kjer je ob poveèanem
izvozu cestnih vozil (gl. poglavje 3.1) obseg proizvodnje v sedmih mesecih za dobrih
30 % presegel proizvodnjo v istem obdobju lani 15 . Poveèana proizvodnja cestnih
vozil je s tem prispevala polovico skupne proizvodne rasti predelovalnih dejavnosti.
Visoko rast so v tem obdobju dosegli še v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov.
Upadanje izvoza hrane in pijaè na nekatere trge nekdanje Jugoslavije po vstopu
Slovenije v EU je že lani prispevalo k upadu proizvodnje v tej dejavnosti, ki se letos
nadaljuje. Prav tako upadanje proizvodnje tekstilij in tekstilnih izdelkov ter pohištva,
ki pa ni veèje kot v preteklih letih. Ocenjujemo, da se bo rast industrijske proizvodnje
predelovalnih dejavnosti do konca leta še nekoliko okrepila glede na doseženo rast
v prvih sedmih mesecih in v celem letu dosegla 3,2 %.
Med drugimi osnovnimi dejavnostmi smo za leto 2005 navzdol popravili oceno
rasti dodane vrednosti v oskrbi z elektriko, plinom in vodo (na -1,0 %, spomladi
1,0 %), navzgor pa v gradbeništvu (na 4,3 %, spomladi 3,5 %). V oskrbi z elektriko,
12
Po podatkih iz bilanc stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb je delež prihodkov, ki jih gospodarske
družbe predelovalnih dejavnosti ustvarijo v tujini, v letu 2004 znašal 58,5 % prihodkov od prodaje.
13
Po podatkih SURS-a (Input-output tabele, Slovenija, 2001) je v letu 2001 proizvodnja vozil in plovil ustvarila le
3,7 % dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti, hkrati pa je izvozila 13,0 % skupnega izvoza predelovalnih
dejavnosti.
14
SURS je v juliju 2005 prešel na novo metodologijo izraèuna industrijske proizvodnje. Kolièinski podatki o
obsegu proizvodnje, ki so se od leta 1952 do sedaj uporabljali kot indikator rasti proizvodne aktivnosti, so
zamenjani z vrednostnimi, ki kažejo tudi spremembe v kakovosti proizvodov. Po novi metodologiji se vrednost
industrijske proizvodnje v doloèenem mesecu izraèunava na podlagi deflacioniranih prihodkov od prodaje v
tekoèem mesecu, poveèanih za razliko v vrednosti zalog med tekoèim in predhodnim mesecem.
15
Visoka proizvodna in izvozna rast cestnih vozil je povezana s poslovno odloèitvijo proizvajalca, ki v Sloveniji
nadomešèa drugod zmanjšano proizvodnjo.