Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
56 Cenovna gibanja in politika
Slika 10: Cene življenjskih potrebšèin (CPI), hrane v CPI ter kmetijskih pridelkov pri
pridelovalcih
tekoèi mesec / isti mesec preteklega leta (indeks cen)
120
115
110
105
100
95
90
jan. 01
mar. 01
maj 01
jul. 01
sep. 01
nov. 01
jan. 02
mar. 02
maj 02
jul. 02
sep. 02
SKUPAJ CPI
Hrana in brezalkoholne pijaèe v CPI
Kmetijstv o skupaj, s sadjem in zelenjadnicami,
odkupne cene
nov. 02
jan. 03
mar. 03
maj 03
jul. 03
sep. 03
nov. 03
jan. 04
mar. 04
maj 04
jul. 04
sep. 04
nov. 04
jan. 05
mar. 05
maj 05
jul. 05
sep. 05
Vir podatkov: SURS.
Soèasno so na postopno zniževanje inflacije vplivale tudi druge spremembe, povezane
z vstopom Slovenije v EU. Te so se odrazile predvsem pri znižanju cen na trgu hrane
in pijaè, ki so se zaradi odprave carin ter poveèanja konkurence od vstopa v EU pa
do konca septembra letos znižale za 3,2 % 37 , ter delno obleke in obutve, ki so se
znižale za 2,8 %.
Še hitrejše zniževanje inflacije je prepreèilo narašèanje cene nafte. Ta se je v prvih
devetih mesecih letos povišala za približno 60 % (surova nafta Brent, USD/sodèek).
K 2,6 odstotnemu povišanju cen v devetih mesecih leta so višje cene tekoèih goriv
za prevoz in ogrevanje zato neposredno prispevale 1,7 odstotne toèke; brez
acikliènega prilagajanja trošarin in njihovega znižanja na najnižjo raven, ki je še
skladna s predpisi EU, pa bi bil njihov prispevek k inflaciji višji še za 0,5 odstotne
toèke. Osnovna inflacije (brez hrane in energentov) se je tako v letošnjem letu znižala
pod 1,0 %.
V primerjavi z letom 2004 je letos poèasnejša tudi rast cen industrijskih proizvodov
pri proizvajalcih. Po njihovem povišanju v letu 2004 za 4,9 %, se je njihova medletna
rast septembra znižala na 1,9 %. Med posameznimi skupinami indeksa se je letos
najbolj znižala rast cen proizvodov za vmesno porabo (za 4,7 odstotne toèke, na
2,2 %), klub temu pa ostaja najhitreje rastoèa skupina indeksa. Njihova hitra rast v
lanskem letu in ohranjanje njene relativno visoke rasti tudi letos je predvsem
posledica višjih cen energentov ter drugih surovin. Sledijo cene proizvodov za široko
porabo (1,8 %) ter proizvodi za investicije (0,8 %).
Ob koncu leta 2005 prièakujemo, da bo medletna inflacija znašala 2,7 %, povpreèna
inflacija pa 2,5 %. Zaradi vstopa Slovenije v EU in v mehanizem deviznih teèajev
37
Dodaten dejavnik za znižanje so predstavljale tudi cene kmetijskih pridelkov v odkupu, ki so se ob ugodnih
vremenskih razmerah v obdobju od maja 2004 do avgusta 2005 znižale za 3,4 %.