Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
40 Agregati potro{nje
Na strani uvoza proizvodov se je v prvi polovici leta krepil zlasti uvoz proizvodov
za vmesno porabo. Uvoz blaga se je v polletju v primerjavi z istim obdobjem lani
nominalno (v EUR) poveèal za 8,3 %, pri èemer nam regionalna struktura uvoza
kaže na moèno poveèan uvoz iz držav nekdanje Jugoslavije (za 42,6 %), rast uvoza
iz držav EU pa je precej bolj umirjena (6,9 %), tudi v primerjavi z lanskim letom.
Najbolj se je poveèal uvoz proizvodov za vmesno porabo (za 14,3 %), kar je bila
posledica rasti blagovnega izvoza in visoke rasti cen nafte (za 47,2 %) 18 , deloma
tudi cen drugih surovin (za 6,7 %). Rast uvoza proizvodov za vmesno porabo brez
nafte je bila tudi visoka, 11,2-odstotna. Po drugi strani so se uvozne cene proizvodov
za široko porabo letos na medletni ravni znižale in tudi rast uvoza teh proizvodov je
letos vrednostno skromna (za 4,1 %) in nižja od povpreènega uvoza. Uvoz
proizvodov za investicije se je znižal (za 5,6 %), kar je odražalo skromno domaèo
investicijsko aktivnost (gl. poglavje 3.3), saj smo v primerjavi z istim obdobjem
lani uvozili precej manj specializiranih strojev za posamezne industrijske panoge,
strojev za avtomatsko obdelavo podatkov, telekomunikacijskih aparatov in drugih
transportnih vozil.
Uvoz storitev se je v prvi polovici leta medletno poveèeval poèasneje od izvoza
storitev. K 9,6-odstotni rasti (v EUR) so najveè prispevale razne poslovne,
profesionalne in tehniène storitve, ki predstavljajo tudi najveèji delež ostalih storitev,
katerih uvoz se z gospodarskim razvojem najbolj krepi. Uvoz ostalih storitev se je
tako poveèal nominalno za 17,3 %, uvoz storitev potovanj za 4 % in transportnih
storitev za 1,6 %.
Podatki o blagovno-storitveni menjavi v juliju in avgustu kažejo na upoèasnitev
izvozno-uvoznih tokov v primerjavi s prvim polletjem. Medletna rast tako izvoza
blaga in storitev kot uvoza se je julija (8 % ter 8,8 %) v primerjavi z junijem (15,8 %
ter 10,8 %) precej upoèasnila. Avgusta se je medletna rast izvoznih (13,9 %) in
uvoznih tokov (10 %) sicer okrepila, kar je bilo veèinoma posledica visoke rasti
storitvene menjave (potovanj).
Jesenska ocena realne rasti izvoza v letu 2005 je višja, rast uvoza pa nižja kot
spomladi. Izvoz proizvodov in storitev se bo v letu 2005 realno poveèal za 8,6 %,
kar je za 1,1 odstotne toèke veè, kot smo prièakovali spomladi, in sicer zaradi
prièakovane višje rasti izvoza proizvodov, rast izvoza storitev pa bo nekoliko nižja.
Popravek navzgor je posledica veèje krepitve rasti izvoza v države EU od spomladi
predvidene. Slednje je v veliki meri posledica moèno pospešenega izvoza vozil v
Francijo, Italijo in Avstrijo v letošnjem letu. K rasti izvoza bo pozitivno prispevala
tudi nadaljnja visoka rast izvoza na Hrvaško in v Srbijo in Èrno goro, v manjši meri
pa rast izvoza v Rusijo, ki bo poèasnejša kot lani. Obseg izvoza v BIH, Makedonijo
in ZDA pa naj bi letos v primerjavi z letom 2004 celo upadel. Uvoz proizvodov in
storitev bo v letu 2005 realno veèji za 6 %, kar je za 0,5 odstotne toèke manj, kot
smo napovedovali spomladi. Nižja bo tako rast uvoza proizvodov, kar je veèinoma
posledica precej nižje ocenjene rasti investicij v osnovna sredstva, kot tudi rast
uvoza storitev. Saldo menjave s tujino bo h gospodarski rasti v letu 2005 prispeval
približno 1,4 odstotne toèke (spomladi predvideno 0,5 odstotne toèke).
18
Delež uvoza nafte v skupnem uvozu se je v prvem polletju letos glede na isto obdobje lani poveèal za 1,4
odstotne toèke, in sicer na 5,9 %.