Publikacija v celoti - UMAR
Publikacija v celoti - UMAR
Publikacija v celoti - UMAR
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>UMAR</strong> Jesensko poro~ilo 2005<br />
82 Denarna gibanja in trg kapitala<br />
Tudi podjetja in DFO so okrepila èrpanje deviznih kreditov, tolarske kredite pa so<br />
neto odplaèevala. V osmih mesecih letos so neto najemala kredite v višini 289,6<br />
mlrd SIT, kar je realno za 43,8 % veè kot v istem obdobju lani. Neto tokovi deviznih<br />
kreditov so dosegli vrednost 306,2 mlrd SIT, kar realno za skoraj 60 % presega<br />
vrednost iz istega obdobja lani. Stanje najetih deviznih kreditov podjetij in DFO je<br />
tako konec avgusta letos preseglo stanje tolarskih kreditov. Pomemben dejavnik<br />
zadolževanja slovenskih podjetij še naprej ostajajo krediti, najeti v tujini, ki so bili<br />
do nedavnega ugodnejši od deviznih kreditov, najetih pri domaèih bankah, vendar<br />
pa so se julija po podatkih Banke Slovenije razlike v obrestnih merah med krediti,<br />
najetimi doma in krediti, najetimi v tujini, iznièile. Neto tok tovrstnih kreditov je v<br />
sedmih mesecih letos dosegel vrednost 62,3 mlrd SIT, kar je realno za 13,2 % veè<br />
kot v istem obdobju lani.<br />
Zaradi moène krepitve obsega deviznih kreditov in nizke rasti banènih depozitov so<br />
banke dodatno likvidnost pridobivale z najemanjem kreditov v tujini. V sedmih<br />
mesecih letos so jih neto najele v višini 243,2 mlrd SIT, kar je skoraj trikrat veè kot<br />
v istem obdobju lani.<br />
8.2.3 Obrestne mere<br />
Zniževanje nominalnih dolgoroènih in kratkoroènih obrestnih mer se je v devetih<br />
mesecih letos precej umirilo (gl. Sliko 24). Še najbolj so se znižale in tudi nihale<br />
dolgoroène obrestne mere, ki so še vedno v veliki meri vezane na TOM 47 ; njegova<br />
vrednost se je v prvih treh èetrtletjih letos znižala za 1,1 odstotne toèke, na 2,5 %.<br />
Nekoliko manj pa so se znižale obrestne mere nad TOM, in sicer pri kreditih podjetjem<br />
za 0,8 odstotne toèke, na 3,9 %, pri kreditih prebivalstvu pa za 0,3 odstotne toèke,<br />
na 3 %. Med kratkoroènimi obrestnimi merami so se nekoliko znižale le aktivne<br />
Slika 24: Realne in nominalne obrestne mere in vrednost TOM-a<br />
V %<br />
17<br />
15<br />
13<br />
11<br />
9<br />
7<br />
TOM<br />
Dolgoroèna posojila (gospodarstv o) r.<br />
Dolgoroèna posojila (prebiv alstv o) r.<br />
Vloge v ezane nad 1 leto r.<br />
Dolgoroèna posojila (gospodarstv o) n.<br />
Dolgoroèna posojila (prebiv alstv o) n.<br />
Vloge v ezane nad 1 leto n.<br />
5<br />
3<br />
1<br />
-1<br />
jan. 03<br />
mar. 03<br />
maj 03<br />
jul. 03<br />
sep. 03<br />
nov. 03<br />
jan. 04<br />
mar. 04<br />
maj 04<br />
jul. 04<br />
sep. 04<br />
nov. 04<br />
jan. 05<br />
mar. 05<br />
maj 05<br />
jul. 05<br />
sep. 05<br />
Vir podatkov: BS, SURS.<br />
47<br />
Nihanje obrestnih mer je posledica upoštevanja TOM-a, ki lahko ob nekoliko višji (nižji) inflaciji spremeni<br />
svojo vrednost tudi za veè kot eno odstotno toèko. Oktobra 2005 je zaradi visoke septembrske inflacije njegova<br />
vrednost ponovno narasla na raven s konca lanskega leta, tako da lahko prièakujemo obèuten dvig oktobrskih<br />
dolgoroènih obrestnih mer, vezanih na TOM.
Change language