Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
27 Bruto doma~i proizvod
državah EU se v regionalni strukturi blagovnega izvoza delež teh držav krepi, kar je
v veliki meri posledica letos moèno pospešenega izvoza vozil v Francijo in tudi
Avstrijo in Italijo (gl. poglavje 3.1). Na uvozni strani podatki za prvo polletje kažejo
na moèno poveèan uvoz iz držav nekdanje Jugoslavije, rast uvoza iz držav EU pa je
precej bolj umirjena, tudi v primerjavi s preteklim letom. V strukturi uvoza po namenu
porabe proizvodov je v prvi polovici leta najhitreje narašèal uvoz proizvodov za
vmesno uporabo, uvoz proizvodov za investicije pa je ob skromni investicijski
potrošnji (gl. poglavje 3.3) v tem obdobju upadel. Rast storitvene menjave se je v
prvi polovici leta precej bolj upoèasnila kot rast menjave proizvodov, v tem bolj
izvoz storitev, njihov uvoz pa narašèa s podobno dinamiko kot lani.
V prvi polovici leta so vsi agregati domaèe potrošnje v povpreèju rasli poèasneje
kot bruto domaèi proizvod, še najbolj se je poveèala zasebna potrošnja. Rast domaèe
potrošnje je bila v prvem polletju letos precej nizka (1,1 % medletno), k temu je v
prvem èetrtletju najveè prispevala nizka rast investicij ter manjši prirast zalog v
primerjavi z lanskim, v drugem pa moèno upadanje zalog. Ob poveèanem
zaposlovanju in razmeroma moèni rasti plaè ter nadaljnjem zadolževanju prebivalstva
se je zasebna potrošnja v prvi polovici leta na medletni ravni poveèala za 3,5 %, pri
èemer je bila medletna rast v drugem èetrtletju (4,1 % medletno) precej moènejša
kot v prvem (2,9 %). Precej bolj skromno kot v zadnjih dveh letih so v prvem polletju
narašèale investicije v osnovna sredstva (medletno za 1,8 %). Pospešitev rasti
investicijske potrošnje v drugem èetrtletju (z 0,8 % na 2,6 %) je temeljila na rasti
investicij v stanovanjske in druge gradbene objekte, investicije v opremo in stroje
pa so bile po oceni realno nekoliko pod ravnijo v tem obdobju lani. Po lanskem
visokem pozitivnem prispevku zalog k rasti, povezanem tudi z uèinki spremembe
zunanjetrgovinskega režima ob vstopu v EU, sta bila njihova poèasnejša rast in
negativni prispevek h gospodarski rasti v prvi polovici letošnjega leta prièakovana.
Negativni prispevek spremembe zalog, ki je medletno rast BDP že v prvem èetrtletju
znižal za 0,5 odstotne toèke, se je v drugem èetrtletju še okrepil in medletno rast
BDP znižal kar za 2,9 odstotne toèke.
Jesenska napoved gospodarske rasti za leto 2005 znaša 3,9 %, kar je za 0,1 odstotne
toèke veè kot spomladi. Upoštevajoè gospodarska gibanja v prvi polovici leta 2005,
kjer od pomladanske napovedi navzgor odstopa predvsem rast izvoza, navzdol pa
rast investicij v osnovna sredstva, pa je v jesenski napovedi nekoliko veèji popravek
v strukturi rasti BDP. Ocenjeni pozitivni prispevek salda menjave s tujino je tako še
nekoliko višji (za 0,9 odstotne toèke) od spomladi predvidenega, ocena prispevka
domaèe potrošnje h gospodarski rasti pa je nižja (za 0,8 odstotne toèke; gl. Tabelo
4). V drugi polovici leta 2005 se bo gospodarska rast v povpreèju ohranila na podobni
ravni kot v prvi polovici leta, pri èemer naj bi se relativno okrepil prispevek domaèe
potrošnje k rasti (predvsem zaradi prièakovane višje rasti investicij v osnovna
sredstva), zmanjšal pa prispevek salda menjave s tujino (predvsem zaradi nekoliko
upoèasnjene medletne rasti izvoza). V celem letu 2005 bo tako tuje povpraševanje
pomemben dejavnik gospodarske rasti (gl. poglavje 3.1). Ob napovedani 8,6-odstotni
realni rasti izvoza blaga in storitev in 6-odstotni realni rasti uvoza bo prispevek
salda menjave s tujino h gospodarski rasti znašal okoli 1,4 odstotne toèke. Realna
rast domaèe potrošnje bo letos kljub prièakovani krepitvi v drugi polovici leta precej
nižja (2,4 %) kot lani (4,6 %), predvsem zaradi upoèasnjene rasti bruto investicij
(investicij v osnovna sredstva in spremembe zalog). Realna rast zasebne potrošnje