Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
75 Javne finance
T abela 13: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, po metodologiji GFS–IMF,
deleži v primerjavi z bruto domačim proizvodom v %
1
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
ocena
napoved
Javnofinančni
prihodki 41,
7 42,
7 40,
6 42,
6 42,
9 43,
6 43,
1 43, 0
Javnofinančni
odhodki 43,
0 44,
0 43,
5 44,
0 44,
3 45,
0 44,
5 44, 2
Presežek/primanjkljaj
-1,
3 -1,
3 -2,
9 -1,
4 -1,
4 -1,
4 -1,
4 -1, 2
Vir
p odatkov:
Ministrstvo za finance, SURS, preračuni UMAR, pri izračunih deležev v BDP upoštevan BDP po reviziji 15. 9. 2005.
O pomba: 1 V letu 2002 so se celoletni odhodki državnega proračuna realizirali z enajstmesečnimi prihodki davka na dodano vrednost in trošarin, s čimer je bilo
proračunsko leto usklajeno s koledarskim letom, izkazani javnofinančni primanjkljaj za leto 2002 pa se je povečal za t. i. izravnalni proračunski primanjkljaj v višini 1,5 % BDP.
7.4 Primanjkljaj institucionalnega sektorja država
Po vstopu v Evropsko unijo veljajo za Slovenijo doloèila Pakta stabilnosti in rasti,
po katerih delež primanjkljaja sektorja država v BDP ne sme presegati 3 %. Za
preverjanje javnofinanènega stanja je Slovenija v okviru postopka za ugotavljanje
presežnega primanjkljaja in dolga države dolžna dvakrat letno posredovati Evropski
komisiji Poroèilo o primanjkljaju in dolgu države. Poroèilo je sestavljeno skladno z
enotno metodologijo Evropskega sistema raèunov iz leta 1995 (ESR-1995) 46 , ki jo
morajo dosledno spoštovati vse države èlanice. Zgornja dovoljena meja primanjkljaja
sektorja država (3 % BDP) je tudi maastrichtski konvergenèni kriterij, ki ga mora
Slovenija izpolniti za vstop v EMU (predvidoma v zaèetku leta 2007). Leta 2001
Slovenija tega kriterija ni izpolnjevala, v obdobju od leta 2002 do 2004 je Slovenija
ta kriterij izpolnjevala, po predhodnih podatkih pa bo izpolnjen tudi v letu 2005.
V letu 2001 je po revidiranih podatkih delež primanjkljaja sektorja država v BDP
znašal 3,9 % in se je v naslednjih treh letih postopoma zmanjševal (gl. Tabelo 14 in
Tabela
14: Delež primanjkljaja sektorja
ESR-1995, v % BDP
država po podsektorjih po metodologiji
2001
2002
2003
2004
2005
ocena
Primanjkljaj
sektorja država (prihodki minus izdatki) -3,
9 -2,
7 -2,
7 -2,
1 -1, 7
Od tega:
Centralna
država
-3,
6 -2,
3 -2,
5 -2,
0 -2, 4
Lokalna
država
0,
0 -0,
2 0,
1 0,
1 0, 0
Skladi
socialnega zavarovanja
-0,
2 -0,
1 -0,
1 0,
0 0, 8
Vir
p odatkov:
Poročilo o primanjkljaju in dolgu države, SURS, MF, september 2005.
46
Sektor država institucionalno poleg štirih javnofinanènih blagajn (državni in obèinski proraèuni, obvezno
zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje) zajema še javne sklade, med njimi tudi Kapitalsko
družbo (KAD) in Slovensko odškodninsko družbo (SOD) ter javne agencije. Metodologija ESR-95 temelji na
obraèunskem principu, kar pomeni, da vse prihodke in izdatke zajame v trenutku nastale terjatve in obveznosti,
ne glede na to, kdaj so plaèani.