Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
83 Denarna gibanja in trg kapitala
obrestne mere, saj so se te v zaèetku po odpravi indeksacije za kratkoroène terjatve
in obveznosti (julija 2002) zniževale precej poèasneje od pasivnih obrestnih mer.
8.2.4 Trg vrednostnih papirjev
Po nadpovpreèno visokih rasteh v preteklih štirih letih so se indeksi na Ljubljanski
borzi v devetih mesecih letos obèutno znižali. Tako je bil osrednji indeks SBI20 za
8,4 % nižji kot ob koncu preteklega leta, podobno tudi indeks investicijskih družb
PIX, indeks obveznic BIO pa je bil za 0,4 % višji kot decembra lani.
V strukturi prometa na Ljubljanski borzi se je v nasprotju z lanskimi gibanji krepil
promet z obveznicami. Vrednost celotnega prometa (vkljuèno s trgovanjem z
državnimi vrednostnimi papirji preko uradnih vzdrževalcev likvidnosti) je bila sicer
v devetih mesecih letos za dobro tretjino višja kot v istem obdobju lani, vendar pa je
dobro polovico (isto obdobje lani 30,2 %) od skupnih 386,4 mlrd SIT predstavljal
promet z obveznicami – njihovi teèaji so ob negativnih gibanjih na borzi izpostavljeni
manjšim nihanjem. Promet z delnicami je predstavljal le dobro tretjino vrednosti
celotnega prometa (lani 54,3 %). Tako se je promet z obveznicami v primerjavi z
istim obdobjem lani poveèal za skoraj 1,5-krat, promet z delnicami pa je bil nižji za
slabo petino. Promet tujih vlagateljev na borzi je v osmih mesecih dosegel 11,4
mlrd SIT, kar je na ravni vrednosti iz istega obdobja lani.
Celotna tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski
borzi, je bila konec septembra za 1,3 % nižja kot konec lanskega leta. Upad je
precej omilila visoka (22,5-odstotna) rast tržne kapitalizacije obveznic (predvsem
zaradi obsežnejših izdaj novih obveznic), saj je tržna kapitalizacija delnic v treh
èetrtletjih letos upadla za veè kot desetino. Poleg zniževanja cen delnic je k padcu
nekaj prispeval tudi umik nekaterih delnic z borze, novih uvrstitev v trgovanje po
tržni kapitalizaciji pomembnejših delnic pa praktièno ni bilo (septembra na borzo
uvršèenih 125 delnic, konec preteklega leta 142). Umik vrednostnih papirjev iz
Ljubljanske borze bi bilo nujno nadomestiti z uvrstitvijo delnic nekaterih veèjih
podjetij, ki so v lasti države, kar bi pomembno prispevalo k nadaljnjemu razvoju
slovenskega trga kapitala.
Z namenom izboljšati likvidnost sekundarnega trga državnih vrednostnih papirjev
je Ljubljanska borza v sodelovanju z Ministrstvom za finance septembra prièela s
trgovanjem na novem segmentu, in sicer trgu uradnih vzdrževalcev likvidnosti
(TUVL). Na tem trgu se poleg državnih obveznic, ki so sprejete v borzno kotacijo,
trguje tudi s kratkoroènimi državnimi vrednostnimi papirji, ki so uvršèeni na prosti
trg borze. Vrednost sklenjenega posla na TUVL-u ne sme biti nižja od 30 mio SIT.
Uradnih vzdrževalcev likvidnosti je šest (od tega pet bank in ena borzno-posredniška
družba). Pomembna prednost tega trgovanja je, da Ljubljanska borza za posle,
sklenjene na tem trgu, vzdrževalcem ne zaraèuna provizije, ki drugaèe znaša 0,06 %
vrednosti posla (za posle s svežnji 0,02 %), saj le-to krije izdajatelj vrednostnega
papirja. Dober odziv na nove možnosti trgovanja potrjuje vrednost septembrskega
prometa, ki je dosegla 68,4 mlrd SIT, kar je za skoraj polovico veè od povpreène
vrednosti celotnega meseènega prometa na Ljubljanski borzi v devetih mesecih
letos. Od tega 42,9 mlrd SIT predstavlja trgovanje z obveznicami, preostanek pa
trgovanje s kratkoroènimi državnimi vrednostnimi papirji.