Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
48 Ekonomski odnosi s tujino
4 Ekonomski odnosi s tujino
4.1 Plaèilna bilanca
V prvem polletju leta 2005 je bil ob ugodnih blagovno-storitvenih tokovih
primanjkljaj tekoèega raèuna plaèilne bilance (63 mio EUR) precej nižji kot v
istem obdobju lani (251,7 mio EUR). Znižanje primanjkljaja v trgovinski bilanci
(s 484,6 mio EUR v prvem polletju lani na 273,5 mio EUR) je bilo posledica
precejšnjega znižanja blagovnega primanjkljaja z državami EU, medtem ko je
presežek v menjavi z državami neèlanicami na medletni ravni ostal nespremenjen.
Hkrati se je poveèal presežek v storitveni bilanci (s 342,9 mio EUR v prvem polletju
lani na 393,6 mio EUR). V tem se je presežek v menjavi transporta in potovanj
poveèal bolj kot primanjkljaj v menjavi ostalih storitev (gl. tudi poglavje 3.1). Zaradi
visokih cen nafte (gl. poglavje 1.1), narašèajoèih cen ostalih primarnih surovin ter
cen evropskih industrijskih proizvajalcev (pri slednjih najbolj narašèajo cene
proizvodov za vmesno porabo in investicije), so se pogoji blagovno-storitvene
menjave medletno poslabšali za 1 odstotno toèko. Kljub temu je bil v blagovnostoritveni
menjavi dosežen presežek v vrednosti 120,1 mio EUR (v istem obdobju
lani primanjkljaj v vrednosti 141,8 mio EUR). Primanjkljaj v bilanci faktorskih
dohodkov se je v primerjavi z istim obdobjem lani nekoliko poveèal (s 142,4 mio
EUR na 154,1 mio), na kar so veèinoma vplivale plaèane obresti za najeta posojila
v tujini, deloma pa tudi manjši presežek pri neto dohodkih od dela. V bilanci tekoèih
transferjev je bil v prvem letošnjem polletju izkazan primanjkljaj (29 mio EUR), v
istem obdobju lani pa je bil zabeležen presežek (32,5 mio EUR). Letošnji primanjkljaj
je bil posledica skromnega èrpanja sredstev iz proraèuna EU, tako da so se neto
odlivi državnega sektorja poveèali z 31,7 mio EUR na 107,9 mio EUR. Presežek
pri ostalih transferjih ni zadošèal za kritje primanjkljaja transferjev državnega
sektorja.
Po julijskem primanjkljaju (28,6 mio EUR) je bil avgusta dosežen najveèji letošnji
presežek na tekoèem raèunu plaèilne bilance (72,9 mio EUR), tako da je bil
kumulativni primanjkljaj še nižji kot ob koncu polletja (18,6 mio EUR).
Finanène transakcije s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) so v prvem
letošnjem polletju izkazovale neto pritok, spremenila pa se je tudi njihova struktura.
Neto pritok v višini 136,3 mio EUR (v prvem polletju lani neto odtok kapitala 111,8
mio EUR) je bil dosežen predvsem zaradi neto pritoka ostalih naložb, neposredne
naložbe in naložbe v vrednostne papirje pa so izkazovale neto odtok kapitala.
Neposredne naložbe so izkazovale neto odtok kapitala v višini 170,9 mio EUR (v
istem obdobju lani neto pritok 36,2 mio EUR). Ob manjšem izvozu kapitala v obliki
neposrednih domaèih naložb v tujini (nominalno za 13,9 %; merjeno v EUR), so
bili precej nižji tudi prilivi tujih neposrednih naložb v Sloveniji (9,9 mio EUR). Pri
tem je bila nizka vrednost poveèanja lastniškega kapitala v veliki meri posledica
umika belgijske pivovarne s slovenskega kapitalskega trga. Poleg tega so se precej
poveèale neto terjatve do tujih lastnikov, ki izhajajo iz posojil in komercialnih
kreditov med kapitalsko povezanimi družbami (ostali kapital), in sicer s 15,1 mio
EUR na 95,8 mio EUR.