Publikacija v celoti - UMAR
Publikacija v celoti - UMAR
Publikacija v celoti - UMAR
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>UMAR</strong> Jesensko poro~ilo 2005<br />
85 Scenarij gospodarskih gibanj po letu 2007<br />
Tabela<br />
17: Ključni makroekonomski kazalci ciljnega scenarija SRS do leta 2013<br />
Realna rast v % (razen, kjer je posebej navedeno)<br />
2008–2010<br />
2011–2013<br />
Bruto<br />
domači proizvod<br />
5,<br />
5<br />
5, 0<br />
Dodana<br />
vrednost<br />
5,<br />
7<br />
5, 1<br />
Izvoz proizvodov in storitev<br />
9,<br />
7<br />
8, 5<br />
Uvoz proizvodov in storitev<br />
9,<br />
0<br />
7, 7<br />
Zasebna<br />
potrošnja<br />
5,<br />
1<br />
4, 7<br />
Državna<br />
potrošnja<br />
3,<br />
5<br />
3, 3<br />
Investicije<br />
v osnovna sredstva<br />
5,<br />
5<br />
4, 8<br />
Zaposlenost<br />
(rast v %)<br />
1,<br />
3<br />
1, 0<br />
Stopnja<br />
brezposelnosti po ILO, v %<br />
4,<br />
4<br />
3, 4<br />
Produktivnost,<br />
rast v %<br />
4,<br />
2<br />
3, 9<br />
Inflacija,<br />
v %<br />
2,<br />
5<br />
2, 4<br />
Vir<br />
p odatkov:<br />
projekcije <strong>UMAR</strong>.<br />
sam delež investicij v BDP pa se zaradi intenzivnega kapitalskega poglabljanja v<br />
preteklih letih ne bi bistveno poveèal. S pospešeno gospodarsko rastjo in rastjo<br />
produktivnosti bi se plaèe postopoma približevale ravni primerljivih gospodarstev,<br />
pri èemer naj bi realna bruto plaèa na zaposlenega v zasebnem sektorju narašèala<br />
hitreje kot realna bruto plaèa na zaposlenega v javnem sektorju v celotnem obdobju.<br />
V primeru neizvajanja reform, predvidenih v SRS, v obdobju po letu 2007 ne bi<br />
prišlo do pospeška gospodarske rasti, ki bi se tako ohranila približno na ravni sedanje<br />
potencialne rasti BDP (okrog 3,8 %). Na eni strani to pomeni nižje stopnje rasti<br />
izvoza, tako da ne bi uspeli doseèi poveèanja tržnih deležev na najpomembnejših<br />
izvoznih trgih, saj bi se konkurenènost slovenskega izvoza zaradi relativno manjše<br />
razvojne naravnanosti in togega domaèega podjetniškega okolja postopno<br />
poslabševala. Zato tudi ne bi moglo priti do poveèanja rasti produktivnosti nad<br />
sedanjo raven, bistveno manjše pa bi bilo tudi število novih delovnih mest, kar bi<br />
pomenilo rast zaposlenosti v povpreèju okrog 0,4 % letno. Vse to bi moèno oddaljilo<br />
uresnièitev gospodarskega cilja SRS glede preseganja povpreène ravni ekonomske<br />
razvitosti EU in poveèanja zaposlenosti v skladu s cilji Lizbonske strategije, kar bi<br />
konèno pomenilo bistveno poèasnejše poveèevanje blaginje v Sloveniji.