Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
76 Javne finance
Okvir 5). V letu 2002 se je delež primanjkljaja zmanjšal za 1,2 strukturne toèke in
v letu 2004 še za nadaljnje 0,6 strukturne toèke (na 2,1 % BDP).
Za leto 2005 je v Poroèilu o primanjkljaju in dolgu države (september 2005)
primanjkljaj sektorja država ocenjen na 1,7 % BDP, kar v primerjavi s predhodnim
letom predstavlja zmanjšanje za 0,4 strukturne toèke.
Okvir 5: Revizija temeljnih agregatov sektorja dr`ava
V avgustu 2005 je SURS objavil revidirane podatke o temeljnih kategorijah
prihodkov in izdatkov države ter o tekoèem primanjkljaju države za obdobje 2000–
2004, ki pomenijo nadaljnjo metodološko uskladitev z Evropskim sistemom
raèunov 1995 (ESR-1995) in so sestavni del rednega letnega poroèila o tekoèem
primanjkljaju in dolgu države.
Z revizijo so se vse vojne odškodnine knjižile v èasu evidentiranja zahtevkov na
sodišèu. Zato so bila vsa sredstva vojnih odškodnin, za katere je država kasneje
izdala obveznice (RS21, RS39), v enkratnem znesku vkljuèena v tekoèi primanjkljaj
države v letu 2001, kar je primanjkljaj države v tem letu poveèalo za 0,8 % BDP.
Naslednja prilagoditev metodologiji ESR-1995 se nanaša na izloèitev dohodkov
iz naslova likvidacije Agencije za plaèilni promet iz prihodkov državnega proraèuna
v letu 2003, kar je tekoèi primanjkljaj države v tem letu poveèalo za 14,5 mlrd SIT
oziroma za 0,3 % BDP. Po metodologiji ESR-1995 se namreè presežki iz likvidacije
podjetij ne štejejo med tekoèe prihodke.
Pri reviziji je bila upoštevana tudi izloèitev Stanovanjskega sklada Slovenije kot
tržne enote iz sektorja država, zaradi èesar se je primanjkljaj sektorja država v letu
2003 zmanjšal za okoli 11,5 mlrd SIT oziroma za 0,2 % BDP. Hkrati pa se je v
letu 2003 primanjkljaj sektorja države poveèal za okoli 10 mlrd SIT oziroma za
0,2 % BDP zaradi zmanjšanja prihodkov od davkov na dohodke in na premoženje
po njihovem konènem obraèunu.
Vsi drugi popravki so bili opravljeni v vseh letih obdobja; tekoèi primanjkljaj
države so skupaj poveèali za 0,2 do 0,3 % BDP. Popravki se nanašajo na razliko
med obraèunskim in denarnim tokom za kategoriji subvencije in investicije v
osnovna sredstva. V skladu z metodologijo ESR-1995 so vkljuèena neto plaèila
zapadlih garancij države za najete kredite podjetij, ki kot tekoèi transfer kapitala
podjetjem poveèujejo tekoèi primanjkljaj države. V vsem obdobju je bila
dopolnjena ocena obraèunskih davkov, ki ne bodo nikoli plaèani. V raèun države
pa je bila vkljuèena tudi odškodnina Pokojninskemu skladu obrtnikov, ki jo je
morala država plaèati po sodnih sklepih.
Po reviziji se je delež tekoèega primanjkljaja sektorja države najbolj poveèal v
letu 2001, in sicer kar za 1,1 odstotne toèke (na 3,9 % BDP), in leta 2003, ko se je
poveèal za 0,7 o. t. (na 2,7 % BDP). V letih 2000 in 2002 je revidirani tekoèi
primanjkljaj države veèji za 0,3 o. t. (leta 2000 je znašal 3,8 % BDP in leta 2002
2,7 %). Tekoèi primanjkljaj države v letu 2004 znaša po sedanji oceni 2,1 % BDP
in je za 0,2 odstotne toèke veèji od prvotne ocene iz februarja leta 2005.