Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
44 Agregati potro{nje
stopnja rasti novo odobrenih posojil znižala na 2,2 % 26 , kar lahko povežemo z že
omenjenim pretekom enoletnega obdobja po sprostitvi prve NSVS. V tretjem
èetrtletju letos se je padanje števila prviè registriranih vozil nekoliko umirilo
(-3,4 %).
Jesenska napoved rasti zasebne potrošnje za letošnje leto (3,6 %) je glede na
spomladansko nekoliko višja. Napoved je za 0,2 odstotne toèke popravljena navzgor
zaradi višje rasti plaè od spomladi prièakovane, ugodnih gibanj na trgu dela ter tudi
zaradi po prvi letni oceni SURS-a znižane rasti potrošnje gospodinjstev v letu 2004
(gl. tudi poglavje 2.1). Prièakovana realna rast sredstev za zaposlene je tako 4-
odstotna. Ocenjena realna rast razpoložljivega dohodka (3,5 %) je sicer za 0,3
odstotne toèke nižja kot spomladi, predvsem zaradi veè pobrane dohodnine od
prièakovane. Rast zadolževanja prebivalstva se bo v drugi polovici leta po
prièakovanjih nadaljevala, vendar bo bolj umirjena kot v prvi polovici leta.
Ocena rasti zasebne potrošnje za leto 2006 ostaja enaka kot spomladi, 3,1 %.
Ocenjena realna rast razpoložljivega dohodka znaša 3,0 %. Ob 0,6-odstotni rasti
števila prejemnikov plaè in nekoliko poèasnejši realni stopnji rasti bruto plaèe
(2,6 %), se bo masa bruto plaè realno poveèala za 3,2 %. Nagnjenost k potrošnji naj
bi se le rahlo poveèala (za 0,1 odstotne toèke). Zaradi ugodnih posojil predvidevamo
nadaljnje, vendar upoèasnjeno zadolževanje. V tem naj bi se še naprej krepilo
predvsem stanovanjsko zadolževanje in s tem povezani nakupi trajnih in poltrajnih
dobrin.
Leta 2007 naj bi zasebna potrošnja prav tako realno porasla za 3,1 %. Ob ocenjeni
prav tolikšni rasti razpoložljivega dohodka bo tako nagnjenost k trošenju ostala
približno na ravni predhodnega leta. Ob visokem zadolževanju v prejšnjih letih
prièakujemo, da bo dohodek obremenjen z odplaèevanjem kreditov in ga bo manj
na voljo za potrošnjo.
3.3 Bruto investicije
Po èetrtletnih podatkih so bile bruto investicije v osnovna sredstva v prvi polovici
leta realno za 1,8 % višje kot v prvi polovici leta 2004. Po desezoniranih podatkih
so bile v prvem èetrtletju približno na enaki ravni kot konec lanskega leta, v drugem
èetrtletju pa so se okrepile za 1,5 %. Pospešitev rasti v drugem èetrtletju (z 0,8 % na
2,6 %, medletno) je temeljila predvsem na investicijah v zgradbe in objekte 27 , ki so
po oceni SURS-a dosegle 8,6-odstotno rast, saj je bila vrednost investicij v stroje in
opremo realno za 3,0 % nižja kot leto pred tem, ko se je precej okrepila 28 .
26
Od lanskega julija do letošnjega junija je namreè meseèna medletna realna rast v povpreèju presegala 80 %.
Julija so stanovanjska posojila medletno realno porasla za 23,2 %, potrošniška pa so upadla za 4,8 %.
27
Tako je bila vrednost opravljenih del v gradbeništvu po desezoniranih podatkih realno kar za 10,0 % višja kot v
prvem èetrtletju. Po naših ocenah se krepi predvsem stanovanjska gradnja; v prvi polovici leta so veèja gradbena
podjetja vrednost opravljenih del v stanovanjski gradnji poveèala realno kar za 43,2 %.
28
Lani smo v prvi polovici leta uvozili za 2.408 mio EUR strojev in naprav, kar je za 14,4 % veè kot v istem
obdobju leta 2003.