Publikacija v celoti - UMAR

UMAR Jesensko poro~ilo 2005
71 Javne finance
Slika 19: Struktura javnofinanènih prihodkov
100
90
4,4
8,3 9,6 10,4 10,6 10,4
drugi prihodki
80
70
41,7
37,3 35,5 36,8 35,6 35,3
prispevki za
socialno v arnost
V %
60
50
8,0
4,8
2,9
1,6
1,5
0,3
carine in uv ozne
dajatv e
40
30
20
10
0
29,5
1,3
30,8 34,5 32,1 32,6 33,9
2,8
2,7
15,1 16,0 14,8 15,4 15,2 14,7
1995 1997 1999 2001 2003 2005
ocena
3,7
4,6
5,3
prometni davki,
DDV, trošarine
dav ek od dobièka
prav nih oseb
dohodnina
Vir podatkov: APP, UJP, Obrazec B-2, metodologija, preraèuni in ocena UMAR.
od dohodnine približno ohranili realno raven iz leta 2004. Delež prihodkov od
dohodnine se bo po oceni zmanjšal od 6,1 % BDP v letu 2004 na 5,9 % v letu 2005.
Ocenjujemo, da se bodo po spremembah zakona o davku od dohodka pravnih oseb
prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb v letu 2005 glede na leto poprej realno
moèno poveèali (za 14,3 %). Glede na stari zakon se, ob nespremenjeni davèni
stopnji, na novo opredeljuje osnova za obraèun davka in tudi olajšave, kar bo precej
poveèalo efektivno davèno stopnjo. Delež prihodkov davka od dohodka pravnih
oseb v BDP se bo poveèal z 2 % v letu 2004 na 2,2 % v letu 2005.
Prihodki iz drugih davkov (na posebne storitve, na promet motornih vozil) in taks
(okoljske, registracijske, komunalne, upravne, sodne) se bodo v letu 2005 ohranili
na enaki realni ravni kot leto poprej, njihov delež v BDP se bo s tem zmanjšal z
2,1 % v letu 2004 na 2 % v letu 2005.
Z vstopom v EU je Slovenija pridobila pravico do èrpanja evropskih sredstev, katerih
predvideni delež v BDP za leto 2005 po rebalansu državnega proraèuna znaša 1,8 %.
Zaradi omejene absorbcijske sposobnosti je predviden èasovni zamik (dve leti)
èrpanja nekaterih sredstev tudi po letu 2005.
V letu 2006 se bo glede na predvideno makroekonomsko okolje in ob predlaganih
spremembah v davènem sistemu in instrumentariju delež obveznih dajatev v BDP
od ocenjenih 39,5 % BDP v letu 2005, znižal na približno 39,2 %. V tem okviru se
bodo prihodki od davka na dodano vrednost in od trošarin poveèevali približno
skladno z napovedano rastjo BDP in tako se bo tudi njihov delež v BDP zadržal
približno na sedanji ravni (okoli 12,5 %). Med obveznimi dajatvami se bodo prihodki
od prispevkov za socialno varnost ob nespremenjenih prispevnih stopnjah
poveèevali skladno z rastjo mase bruto plaè, ki bo, ob skromni rasti števila
prejemnikov plaè (0,6 % v letu 2006) in umirjeni rasti plaèe na zaposlenega v javnem
sektorju (realno za 1,8 %), zaostajala za rastjo BDP. Delež prispevkov za socialno