Publikacija v celoti - UMAR

More documents

Recommendations

Info

UMAR Jesensko poro~ilo 2005 20 Mednarodno okolje spomladi relativno najbolj poslabšale (gl. Tabelo 2). Ker za zunanje okolje evro obmoèja, ki ga predstavljajo ZDA, Japonska ter azijske države, napovedi konjunkturnih gibanj ostajajo ugodne in v povpreèju celo izboljšane v primerjavi s pomladanskimi, se v drugi polovici leta prièakuje pospešitev izvozne rasti evro obmoèja. K temu bo pripomogla tudi nižja vrednost evra do dolarja kot v zaèetku leta. Tako je predvsem v zadnjem èetrtletju letos in v letu 2006 prièakovati rahlo pospešitev gospodarske rasti na evro obmoèju (na 1,9 %). Èeprav so se izraèuni vpliva povišanih cen nafte na gospodarsko aktivnost držav evro obmoèja v zadnjih letih izkazali kot precenjeni, pa zaradi ustalitve cen na visoki ravni ter trajnejšega znaèaja tega povišanja ostajajo pomembno tveganje in vzrok za znižanje napovedi gospodarske rasti v letu 2006 (gl. poglavje 1.2). V letu 2007 se bo po napovedih mednarodnih inštitucij rast ohranila na podobni ravni (2 %) kot v letu 2006; v Nemèiji in Italiji bo okoli 1,5-odstotna, v Avstriji in Franciji pa približno 2,2-odstotna. Lani visoka gospodarska rast novih èlanic EU, ki jo je spodbudilo sovpadanje cikliènega okrevanja domaèega povpraševanja, izboljšanja gospodarskih razmer v mednarodnem okolju ter pozitivnih uèinkov vstopa v EU, se letos v povpreèju umirja. V primerjavi z državami na evro obmoèju je bila v naših pomembnejših trgovinskih partnericah iz te skupine držav (Poljska, Èeška, Madžarska) dinamika rasti na medletni ravni v prvi polovici leta nekoliko drugaèna, saj je upoèasnitvi v prvem èetrtletju 2005 v drugem sledila okrepitev, spodbujena predvsem z visokimi realnimi rastmi izvoza. Najvišjo gospodarsko rast je med temi državami v prvi polovici leta dosegla Èeška (4,9 % medletno), tako da so se tudi napovedi za leti 2005–2006 izboljšale (gl. Tabelo 2). Za Madžarsko in še zlasti za Poljsko pa so bile napovedi za obe leti popravljene navzdol, predvsem zaradi nižje gospodarske rasti od prièakovane v prvi polovici leta 2005, ko je dosegla 3,8 % oziroma 2,4 % medletno. V letu 2007 bo po dosegljivih napovedih gospodarska rast v teh državah precej izenaèena – v povpreèju bo znašala okoli 3,8 %. V skupini držav nekdanje Jugoslavije napovedi o gospodarski rasti v Bosni in Hercegovini in Makedoniji ostajajo nespremenjene in enako ugodne kot spomladi, na Hrvaškem in v Srbiji in Èrni gori pa so tekoèa konjunkturna gibanja pod prièakovanji in vzrok za znižanje napovedi gospodarske rasti v letih 2005–2006. Na Hrvaškem se je gospodarska rast zaradi vse nižje rasti investicijske potrošnje zaèela umirjati že lani. V prvem èetrtletju letos se je nad prièakovanji umirila še rast zasebne potrošnje, izvoz pa skoraj stagniral, zaradi èesar je bila dosežena komaj 1,8-odstotna gospodarska rast. Kot kaže pa je bila upoèasnitev le prehodna, saj je rast BDP v drugem èetrtletju dosegla 5,1 %, in sicer ob okrepljenem domaèem in izvoznem povpraševanju. Ob takšnih gibanjih je 3-odstotna gospodarska rast v letošnjem in prihodnjem letu dosegljiva. Podatki o rasti izvoza in zasebne potrošnje v BiH v prvi polovici leta 2005 so ugodni in potrjujejo pomladanska prièakovanja glede letošnje 5-odstotne gospodarske rasti, ki se bo prihodnje leto še okrepila, na 6 %. Napovedi za Makedonijo se od pomladi niso spremenile in v obeh letih predvidevajo 4-odstotno rast, ki temelji na relativno ugodnejših gibanjih v industrijski proizvodnji in v izvozu v primerjavi z lanskim letom. K temu bodo prispevali tudi ukrepi ekonomskega programa v okviru septembrskega stand-by dogovora med Makedonijo in IMF-om, ki relativno veèji poudarek namenja politikam za pospešitev gospodarske rasti in manj politikam makroekonomske stabilizacije. V Srbiji in Èrni gori je 4-odstotna napoved gospodarske rasti za leto 2005 glede na tekoèa
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 21 Mednarodno okolje gibanja v kmetijski in industrijski proizvodnji nekoliko nižja kot spomladi, za prihodnje leto pa se še vedno prièakuje pospešitev na 5 %. 1.2 Vpliv cen nafte na svetovno gospodarsko aktivnost in inflacijo V prvi polovici septembra 2005 so svetovne cene nafte dosegle nominalno najvišje vrednosti doslej. Cena za sodèek nafte (tipa Brent) se je v zaèetku septembra povišala na skoraj 68 USD, in nato v zaèetku oktobra upadla na okoli 60 USD, kar pa je še vedno visoka raven. Cene nafte z veèjimi ali manjšimi nihanji narašèajo že od prvega èetrtletja leta 2004; od zaèetka leta 2004 do oktobra 2005 so se povišale že za veè kot 100 %. Kljub temu pa je njihov negativni vpliv na gospodarsko aktivnost in rast cen manjši kot pred dvema oziroma tremi desetletji, ko so nagla povišanja naftnih cen povzroèila recesije globalnih razsežnosti. Dejavnik, ki se v tem kontekstu pogosto omenja pri oceni vpliva povišanih cen nafte na gospodarsko aktivnost, je njihova realna vrednost. Cena nafte, ki smo jo kot predpostavko upoštevali pri pripravi jesenske napovedi (58 USD), izražena v stalnih dolarjih 2004 3 , znaša 56 USD 2004 , kar je še vedno za okrog 30 % pod rekordno ravnjo leta 1980 (82 USD 2004 , nominalno je bila cena takrat pod 40 USD za sodèek). Vendar pa izraèuni z drugaènimi, vsebinsko enako ali celo bolj ustreznimi deflatorji, ki upoštevajo rast cen industrijskih proizvodov ali razmerja uvoznih in izvoznih cen (pogoje menjave) kažejo, da so bile letošnje septembrske cene že na zgodovinsko najvišji ravni. Kljub temu je vpliv na gospodarsko aktivnost manjši kot v preteklosti. Vpliv visokih cen nafte na gospodarsko aktivnost je manjši kot v preteklosti. Prvi in verjetno najpomembnejši razlog je v povpreèju veèja energetska uèinkovitost oziroma manjša energetska naftna intenzivnost, ki se je v zadnjih 30 letih na svetovni Slika 1: Cene nafte – realno in nominalno 90 80 70 Cena nafte, tekoèi USD Cena naf te, stalni USD leta 2004 60 50 40 30 20 10 0 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 V USD/sodèek Vir podatkov: BP Statistical Review of World Energy June 2005, IMF World Economic Outlook Database September 2005. Opomba: Za leto 2005 napoved cene nafte UMAR. 3 Kot deflator je upoštevana rast cen življenjskih potrebšèin v ZDA, tako kot tudi v analizah Evropske komisije, (Assessing the Economic Impact of the continuing increase in oil prices, 2005) in European Forecasting Network (European Forecasting Network Autumn 2004 Report, 2004).
Page 2 and 3: Analize, raziskave in razvoj ISSN 1
Page 4 and 5: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 4 Avtor
Page 6 and 7: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 6 Pregl
Page 8 and 9: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 8 Pregl
Page 11: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 11 Pred
Page 14 and 15: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 14 Glav
Page 17 and 18: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 17 Medn
Page 19: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 19 Medn
Page 23 and 24: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 23 Medn
Page 25 and 26: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 25 Brut
Page 39 and 40: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 39 Agre
Page 49 and 50: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 49 Ekon
Page 55 and 56: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 55 Ceno
Page 61 and 62: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 61 Trg
Page 71 and 72:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 71 Javn
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 77 Dena
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 85 Scen
Page 87:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 87 Prim
Page 91 and 92:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 91 Stat
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 101 Sta
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 111 Lit
Page 113 and 114:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 113 Dru
show all

Publikacija v celoti - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?