Publikacija v celoti - UMAR

More documents

Recommendations

Info

UMAR Jesensko poro~ilo 2005 24 Bruto doma~i proizvod 2 Bruto doma~i proizvod 2.1 Revizija BDP za obdobje 2000–2003 in prva letna ocena BDP za leto 2004 Jesenska napoved izhaja iz najnovejših podatkov SURS o bruto domaèem proizvodu (BDP) in bruto nacionalnem dohodku (BND). Revidirani podatki, ki so bili objavljeni septembra letos 6 , se od doslej objavljenih razlikujejo predvsem pri posredno merjenih storitvah finanènega posredništva (PMSFP) 7 , ki so sedaj razporejene konènim uporabnikom teh storitev. Gre za metodološko novost, ki jo morajo statistièni uradi èlanic EU v skladu z Evropskim sistemom raèunov 1995 uvesti v letošnjem letu. Uèinek t. i. razporeditve PMSPF konènim uporabnikom je v povpreèju nominalno za približno 1 % veèji BDP in BND. Razporeditev PMSFP po proizvodni metodi poveèuje proizvodnjo in bruto dodano vrednost v sektorju drugih denarnih finanènih posrednikov, kot proizvajalcu finanènih posrednih storitev, v preostalih tržnih sektorjih kot uporabnikih teh storitev, pa se bruto dodana vrednost zmanjša za PMSFP. V konèni potrošnji so PMSFP razporejene gospodinjstvom, državi in nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva. PMSFP, razporejene v konèni potrošnji, poveèane za izvoz in zmanjšane za uvoz PMSFP, so enake skupnemu uèinku razporeditve PMSFP po uporabnikih na BDP. Objavljena revizija podatkov nacionalnih raèunov uvaja tudi novost pri obraèunu v stalnih cenah. Ta sedaj temelji na cenah preteklega leta in uvaja t. i. verižno ocenjevanje BDP v stalnih cenah. Ta metoda je kakovostnejša od obraèuna v stalnih cenah na podlagi stalne letne baze cen (nazadnje cen iz leta 2000), saj upošteva tekoèe spremembe in relativna razmerja cen. Zaradi razporeditve PMSFP po uporabnikih teh storitev in uvedbe obraèuna v stalnih cenah preteklega leta se nove stopnje realne rasti BDP v obdobju 2000–2004 po posameznih letih nekoliko (za najveè 0,2 odstotne toèke) razlikujejo od doslej objavljenih (gl. Tabeli 14a in 14b v statistièni prilogi). Poleg omenjenih metodoloških novosti je bilo v okviru rednih letnih revizij opravljenih še nekaj popravkov. V celotnem obdobju (2000–2004) je del vmesne potrošnje države (pri neposrednih proraèunskih uporabnikih na centralni in lokalni ravni) prenesen v investicije v osnovna sredstva (investicijsko tekoèe vzdrževanje, ki v povpreèju predstavlja 0,3 do 0,4 % BDP). Prav tako se samogradnja stanovanj gospodinjstev ne deli veè na dokonèana stanovanja (investicije v osnovna sredstva) 6 15. septembra 2005 v okviru Prve statistiène objave št. 203/2005 najprej izdatkovna struktura BDP, 30. septembra 2005 pa v Statistiènih informacijah št. 262/2005 še proizvodna in stroškovna struktura BDP ter drugi temeljni agregati nacionalnih raèunov. 7 V skladu z Evropskim sistemom raèunov (1995) drugi denarni finanèni posredniki (S.122) zaraèunavajo strankam storitve neposredno, hkrati pa stranke oskrbujejo tudi s storitvami, za katere ustvarjajo dohodek posredno, in sicer z razliènimi obrestnimi merami na depozite na eni in na posojila na drugi strani. Dohodek od razlik v obrestnih merah je v nacionalnih raèunih prikazan kot PMSFP. Obraèun PMSFP po uporabnikih temelji na podatkih o stanjih depozitov in posojil po roènosti ter po sektorjih konec posameznega obdobja ter ustreznih obrestnih merah in obraèunanih obrestih. Obraèun PMSFP temelji na referenèni obrestni meri za medbanèna posojila. PMSFP za posojila je izraèunana kot razlika med dejanskimi obrestmi in obrestmi, obraèunanimi po referenèni obrestni meri, PMSFP na depozite pa kot razlika med obrestmi po referenèni obrestni meri in dejanskimi obrestmi na depozite.
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 25 Bruto doma~i proizvod in nedokonèana stanovanja (sprememba zalog), ampak je takšna gradnja sedaj v celoti prikazana kot investicije sektorja gospodinjstev. Obe spremembi ne vplivata na raven BDP, ampak samo na posamezne kategorije njegove izdatkovne strukture. Na podlagi tabel ponudbe in porabe za leto 2002 je v bilo v izdatkovni strukturi BDP v letih 2002–2004 glede na doslej objavljene vrednosti opravljenih še veè popravkov (gl. Tabeli 14a in 14b v statistièni prilogi); predvsem je poveèana vrednost izdatkov gospodinjstev ob hkratnem zmanjšanju bruto investicij v osnovna sredstva (za 0,4 do 0,5 % BDP). Z redno letno revizijo plaèilne bilance, ki jo je Banka Slovenije dokonèala sredi septembra letos, so bili popravljeni podatki o transakcijah s tujino v letih 2002– 2004. Spremembe postavk plaèilne bilance zaradi revizije so za leta 2002 in 2003 minimalne, v letu 2004 pa veèje (gl. Okvir 2). Primanjkljaj na raèunu tekoèih transakcij po nacionalnih raèunih v letu 2004 je za 6.746 mio SIT manjši kot po podatkih plaèilne bilance. Razlika je posledica obraèunskih popravkov 8 pri oceni primarnih dohodkov in odhodkov z institucijami EU (prilivi kmetijskih subvencij iz institucij EU in odlivi dela davkov na proizvodnjo in uvoz kot lastnih virov EU) po vstopu Slovenije v EU. Za preraèun tekoèega primanjkljaja sektorja države v bruto domaèem proizvodu in bruto nacionalnega dohodka posredno merjene storitve finanènega posredništva niso zajete v omenjena nacionalna agregata. V Jesenskem poroèilu smo pri podatkih za pretekla leta in pri napovedih upoštevali zadnje statistiène podatke, tj. BDP in BND, izraèunan na podlagi PMSFP, razporejenih po uporabnikih. V okviru postopka presežnega primanjkljaja in dolga pa bo Evropska komisija letos upoštevala še vrednosti nacionalnih agregatov brez PMSFP, saj številnim statistiènim uradom v EU še ni uspelo zagotoviti izraèuna BDP po novi metodologiji. Tako moramo pri oceni tekoèega primanjkljaja in dolga sektorja država glede na BDP (po metodologiji ESR 1995) iz BDP posredno merjene storitve finanènega posredništva izloèiti. Enako velja za BND kot podlage za izraèun prispevka države èlanice v EU proraèun: vrednost BND je treba zmanjšati za PMSFP v konèni potrošnji. SURS je v septembru letos objavil prvo letno oceno BDP v letu 2004. Po teh podatkih je BDP v tekoèih cenah v letu 2004 znašal 6.251,2 mlrd SIT in je bil za 60,1 mlrd SIT veèji od predhodno ocenjenega na podlagi èetrtletnih raèunov. K temu je prispevala predvsem omenjena metodološka sprememba pri obraèunu posredno merjenih storitev finanènega posredništva. Realna rast BDP v letu 2004 je bila na osnovi prve letne ocene 4,2-odstotna, kar je za 0,4 odstotne toèke manj od prvotne ocene na osnovi èetrtletnih ocen (in tudi bliže lanski jesenski napovedi UMAR, ki je bila 4-odstotna). V izdatkovni strukturi rasti BDP sta za leto 2004 glavni spremembi, ki sta prispevali k znižanju ocenjene rasti, nižja realna rast bruto investicij v osnovna sredstva (ocena znižana s 6,8 % na 5,9 %), ter višja ocena rasti uvoza proizvodov in storitev (povišana na 13,2 %, predhodno 12,4 %). Zaradi slednjega je pri skoraj nespremenjeni oceni realne rasti izvoza po novih podatkih višji tudi negativni prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti (-0,4 odstotne toèke, po predhodnih podatkih -0,2 odstotne toèke). Navzdol je bila popravljena tudi ocena 8 Pri prilivu subvencij za 7.297 mio SIT, pri odlivu lastnih virov iz naslova carin in uvoznih dajatev pa za neto 551 mio SIT. Vplaèila carin in uvoznih dajatev kot lastnega vira EU se v nacionalnih raèunih knjižijo po bruto naèelu, pri èemer se 25 % bruto plaèil prikaže kot izvoz državnih storitev.
Page 2 and 3: Analize, raziskave in razvoj ISSN 1
Page 4 and 5: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 4 Avtor
Page 6 and 7: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 6 Pregl
Page 8 and 9: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 8 Pregl
Page 11: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 11 Pred
Page 14 and 15: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 14 Glav
Page 17 and 18: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 17 Medn
Page 23: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 23 Medn
Page 27 and 28: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 27 Brut
Page 39 and 40: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 39 Agre
Page 49 and 50: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 49 Ekon
Page 55 and 56: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 55 Ceno
Page 61 and 62: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 61 Trg
Page 71 and 72: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 71 Javn
Page 73 and 74: UMAR Jesensko poro~ilo 2005 73 Javn
Page 75 and 76:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 75 Javn
Page 77 and 78:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 77 Dena
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 85 Scen
Page 87:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 87 Prim
Page 91 and 92:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 91 Stat
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 101 Sta
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 111 Lit
Page 113 and 114:
UMAR Jesensko poro~ilo 2005 113 Dru
show all

Publikacija v celoti - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?