Publikacija v celoti - UMAR
Publikacija v celoti - UMAR
Publikacija v celoti - UMAR
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>UMAR</strong> Jesensko poro~ilo 2005<br />
78 Denarna gibanja in trg kapitala<br />
Slika 21: Gibanje kljuènih obrestnih mer Banke Slovenije in Evropske centralne banke<br />
medletno, v %<br />
13<br />
12<br />
11<br />
10<br />
9<br />
8<br />
7<br />
6<br />
5<br />
4<br />
3<br />
2<br />
1<br />
0<br />
Lombardna obrestna mera<br />
TBZ-60d<br />
TBZ-270d<br />
obrestna mera ref inanciranja pri BS<br />
obrestna mera ref inanciranja pri ECB<br />
jan.00<br />
apr.00<br />
jul.00<br />
okt.00<br />
jan.01<br />
apr.01<br />
jul.01<br />
okt.01<br />
jan.02<br />
apr.02<br />
jul.02<br />
okt.02<br />
jan.03<br />
apr.03<br />
jul.03<br />
okt.03<br />
jan.04<br />
apr.04<br />
jul.04<br />
okt.04<br />
jan.05<br />
apr.05<br />
jul.05<br />
okt.05<br />
Vir podatkov: Banka Slovenije, Evropska centralna banka.<br />
BS, ki tako od aprila dalje znaša 3,5 % in je za 1,5 odstotne toèke višja od primerljive<br />
obrestne mere Evropske centralne banke, ki ostaja nespremenjena že od junija 2003<br />
(gl. Sliko 21). Drugih kljuènih obrestnih mer po vstopu v ERM II BS ni spreminjala,<br />
tako da je obrestna mera 60-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov konec septembra<br />
znašala 4,0 %, 270-dnevnih tolarskih zapisov pa 4,2 %. V skladu s spremembami<br />
obrestnih mer na ameriškem trgu pa je povišala obrestne mere svojih vrednostnih<br />
papirjev, nominiranih v ameriških dolarjih.<br />
Rast denarnih agregatov se je v letu 2005 vrnila na raven ob vstopu v ERM II.<br />
Medletna rast ožje opredeljenega denarnega agregata M1 se je v drugi polovici leta<br />
2004 poviševala in ob koncu leta dosegla 27,8 %, nato pa se je v letu 2005 nekoliko<br />
umirila in konec septembra znašala 17,5 %. Podoben nihaj je znaèilen tudi za širše<br />
opredeljeni denarni agregat M3, saj se je njegova rast konec leta 2004 povišala na<br />
6,8 %, do septembra letos pa se je ponovno znižala na raven, ki jo je dosegala ob<br />
vstopu v ERM II in znašala 6,1 %. Spremembe v razmerju med rastjo ožje in širše<br />
opredeljenih denarnih agregatov pojasnjujemo z makroekonomskimi spremembami,<br />
ki so veèinoma povezane s procesom vkljuèitve v ERM II ter delno s spremembami<br />
davènega sistema. Dinamika denarnih agregatov v zadnjih mesecih pa je posledica<br />
transakcij, povezanih z odplaèilom državnega dolga.<br />
V obdobju do prevzema evra ne prièakujemo sprememb kljuènih usmeritev denarne<br />
politike. Prièakujemo, da bo BS, ob ohranjanju stabilnega deviznega teèaja, predvsem<br />
dokonèala tehniène in vsebinske priprave na prevzem evra. Pomembnejša odstopanja<br />
od denarne ureditve v evroobmoèju ob koncu leta 2005 ostajajo še na podroèju<br />
višine obrestnih mer ter naèinu uravnavanja deviznega teèaja. BS bo morala tako<br />
najkasneje do prevzema evra uskladiti svoje nominalne obrestne mere s primerljivimi<br />
obrestnimi merami Evropske centralne banke, kar bo najverjetneje pomenilo njihovo<br />
dodatno znižanje. Hkrati pa bo morala odpraviti neskladnosti z denarno ureditvijo<br />
Evropske centralne banke glede instrumentov (swap poslov, katerih stanje se tudi
Change language