2 - Založba Izolit

V kratkem pogovoru, ki sledi v učbeniku na str. 116, lahko učenci sami poiščejo
pridevnike. Učitelj naj jih posebej opozori na malo začetnico, s katero pišemo vrstne
pridevnike.
Sledijo še naloge v delovnem zvezku na str. 74 in 75. V nalogah od 3 do 6 učenci naštevajo
vrstne pridevnike ob samostalnikih in z njimi dopolnjujejo besedilo (6. naloga). V 7.
nalogi pa morajo v besedilu najprej poiskati pridevnike, potem pa te razvrstiti v tabelo
glede na spol in število ter vrsto (lastnostne in vrstne).
Zadnja, to je 8. naloga je besedotvorna. Učenci morajo iz navedenih imen slovenskih
mest tvoriti vrstne pridevnike, nato dodati smiselni samostalnik in tvoriti poved.
Svojilni pridevniki
Obravnavo svojilnih pridevnikov lahko začnemo tako, da učencem postavimo nekaj
vprašanj, vezanih na njihovo lastnino, npr.
Čigav je ta zvezek
Čigava je kapa
Čigavo je kolo, ki je parkirano ob steni
Čigava je ta knjiga …
Nato pa jih učitelj spodbudi, da preberejo povedi v 1. nalogi v učbeniku na str. 116 in
razmislijo, kaj o samostalnikih povedo poudarjene besede (2. naloga). Sledi 3. naloga,
v kateri tvorijo samostalnike iz lastnih imen. Preberejo naj še primere, v katerih so
pridevniki poudarjeni. Razmislijo naj, kaj je skupnega vsem poudarjenim besedam,
hkrati pa opazujejo tudi, kako te besede pišemo, npr. sosedov : Maksov (4. naloga).
Ob izražanju svojine se v pogovornem jeziku pogosto pojavlja tudi predložna besedna
zveza *od nekoga. Tudi v govoru učencev taki primeri niso nujno redki, zato je prav,
da jih opozorimo nanje in jih navajamo k ustrezni rabi svojilnih pridevnikov namesto
neknjižne predložne besedne zveze. Učitelj naj zato učence spodbudi, da preberejo
kratek pogovor med Maksom in Barbaro v učbeniku na str. 118. Temu naj sledi pogovor
o tem, zakaj je Barbara popravila Maksa.
Sledi reševanje nalog v DZ na str. 76. V 1. nalogi iz samostalnikov tvorijo svojilne
pridevnike in jim dodajo samostalnike. Ustno tvorijo povedi, lahko pa jih napišejo v
zvezek in s tem vadijo tudi pravopis – pisava svojilnih pridevnikov z veliko in malo
začetnico (velika začetnica le, če so tvorjeni iz lastnega imena).
V 2. nalogi svojilnim pridevnikom iz 1. naloge dodajo samostalnik drugega spola in spet
tvorijo povedi. Tudi te lahko za domačo nalogo zapišejo v zvezek. Pri obeh nalogah lahko
vadijo tudi vprašalnice, in sicer tako, da se potem ko tvorijo pridevnik in mu dodajo
samostalnik, vprašajo po pridevniku. (Vprašalnice so sicer za vse spole in vsa števila
navedene v tabeli v učbeniku na str. 117.) Prav tako se po pridevniku lahko vprašajo v
3. nalogi, kjer na črte vstavljajo svojilne pridevnike. V 4. nalogi pa v besedilo vstavljajo
ustrezne oblike svojilnih pridevnikov, ki jih tvorijo iz samostalnikov v oklepajih.
159