2 - Založba Izolit

Učenci si ogledajo poljudnoznanstveno literaturo, kjer so predstavljene sobne rastline,
gozdne, planinske in travniške rože, drevesa, sadje, poljski pridelki, gozdni sadeži ...
Izberejo si rastlino, ki jo dobro poznajo, in jo ob pomoči miselnega vzorca predstavijo
sošolcem.
Delo z učbenikom in delovnim zvezkom
Učitelj pritrdi na tablo slike rastlin iz knjige Sto znamenitih rastlin na Slovenskem ali pripravi
kakšno drugo obliko predstavitve alpske možine, kranjskega jegliča, Zoisove zvončnice,
kranjske lilije in divjega klinčka.
Poklicani učenci ob fotografijah opišejo rastline.
Sošolci ob pomoči učiteljevih vprašanj dopolnijo opis.
Glasno preberejo vse opise v učbeniku, str. 55.
Učenci se razdelijo v pet skupin. Vsaka skupina si izbere eno od rož, ki jo bo podrobno
opisala.
V vsaki skupini ponovno preberejo opise svojih rastlin.
Obnovijo besedilo.
Zapišejo si vprašanja o izbrani rastlini, ki so jim v pomoč pri opisu.
Svojo rastlino predstavijo ob pomoči miselnega vzorca.
Če želijo o izbrani rastlini izvedeti več, pogledajo še v knjigo Sto znamenitih rastlin na
Slovenskem.
Napišejo, katere trditve veljajo oziroma ne veljajo za njihovo rastlino.
Vsaka skupina poroča o svojih izbranih rastlinah.
Ko vsi učenci predstavijo svoje rastline, postavljajo trditve o rastlinah, npr.
Alpska možina ima slikovito narezljane ogrinjalne liste. RES JE NI RES
Ogrinjalni listi niso bodeči. RES JE NI RES
Alpska možina je zavarovana. RES JE NI RES
Najdemo jo na Gorenjskem. RES JE NI RES
Bohinjski pastirji se nikoli niso zmenili za to rastlino. RES JE NI RES
Alpska možina je izumrla. RES JE NI RES
Učenci izberejo trditev in jo utemeljijo.
Preberejo pravilo o opisu rastline v učbeniku na str. 56.
Rastline pišemo z malo začetnico, razen če je poimenovanje izpeljano iz
lastnega imena.
Učenci v poljudnoznanstveni literaturi poiščejo čim več takih imen.
Sestavijo kratke uganke o znanih rastlinah, učbenik, str. 57, 3. naloga.
Iščejo sopomenke (4. naloga).
76