2 - Založba Izolit

o tem, kaj je značilno za njihov govor in kako se pogovarjajo. Tudi sami preberejo
obe povedi, in sicer tako, kot bi ju izrekli v svojem govoru in v knjižnem jeziku. Če
je mogoče, naj učitelj posname različna branja učencev. Obe različici pogovora naj
prebere tudi sam, da bodo učenci slišali razliko. Z učenci naj se pogovori o tem, kaj se
je zgodilo v prvem pogovoru.
V 4. in 5. nalogi učenci ponovijo abecedo in povedo, koliko črk ima slovenska abeceda.
Učenci že vedo, da imamo v slovenščini 25 črk in 29 glasov, zdaj pa jim učitelj razloži,
da se glasovi med seboj razlikujejo (glede na to, ali so nosilci zloga). V prvo skupino
jih sodi 8, imenujemo jih samoglasniki, vsi ostali so soglasniki. V vsaki samostojni
skupinici glasov (oziroma črk, če jih zapišemo) je po navadi en samoglasnik. Ta je
lahko tudi sam, medtem ko soglasnik sam ne more biti. To je pomembno za deljenje
besed.
V nalogah v delovnem zvezku na str. 81 učenci utrjujejo spoznanje, da je glas tisti, ki
razločuje pomen, kar pomeni, da vsakokrat, ko zamenjamo črko v zapisanem besedilu
oziroma glas v govorjenem, spremenimo pomen.
Zapiski
165