Waldorfske novice - Pomlad 2014

V z g o j a o t r o k a
prof. dr. sc. Slavica Bašić
David L. Brierley
Skrito v vidnem
Hrvaški prevod knjige Davida L. Brierleya 'Skrito
v vidnem' je svojevrsten kulturni dogodek,
saj je to prva knjiga v hrvaškem pedagoškem
diskurzu, ki 'oživlja' fenomenološki način opazovanja
dogajanja v učilnici.
David L. Brierley je univerzitetni profesor in učitelj, ki
je poučeval otroke in tudi bodoče učitelje. Je angažirani
opazovalec, ki uporablja fenomenološko metodo kot
temeljno raziskovanje, nujno za umetnost poučevanja.
Opazovati fenomenološko ne pomeni zbrati informacije,
raziskati in pojasniti poučevanje, temveč podariti
učencu pozornost, pokazati zanj interes in svojo subjektivno
izkušnjo narediti dostopno drugim. Motivacija
za takšno opazovanje leži v predanosti in stalni skrbi
za učence.
Kot refleksiven učitelj, ki je s celim svojim bitjem v učilnici,
opazuje, sodeluje, stopa v odnose in jih gradi z učenci,
njihovimi starši, in vzpostavlja odnos z vsebino in do
nje, je poglobljen v proces razvoja in rasti učencev, se
zaveda pomembnosti svoje vloge v tem procesu. Učenci
rastejo, se razvijajo in odkrivajo lastno identiteto, učitelj
pa predvideva in razmišlja o oblikovanju in vodenju otroške
rasti proti obdobju odraslosti.
Nosilni elementi izkušnje poučevanja so:
Učilnica – srečanje učencev in učitelja se dogaja v učilnici.
Učilnica je na robu našega zavedanja, istočasno pa je
temeljni kamen družbe, ker predstavlja prostor stabilnosti,
zaščite in varnosti in nima nikakršne ustrezne zamenjave
v sodobnem, spreminjajočem socialnem kontekstu.
V učilnici obstaja socialna pristnost, ki je ne najdemo
nikjer drugje v družbi. Učilnica je mikrokozmos sveta, v
katerem pripada poseben prostor učencu, in to učencu,
ki je vedno v mnogih interakcijah, pripadnik skupine in
istočasno posameznik, ki v vseh teh interakcijah spoznava,
izraža in uresničuje sebe. V učilnici se dogaja srečanje
s samim seboj, z drugimi in s svetom.
Vsebino – učenja v učilnici, posredno ali neposredno posreduje
učitelj. Učitelji sledijo zahtevi, da imajo vsebine
izobraževalen pomen za otroka, da niso namenjene same
sebi in niso le sredstvo za razvijanje sposobnosti. Vsebine
so smerokaz in navdih, izsek iz življenja, ki ga je vredno
vzeti s seboj v življenju za življenje.
Učenci – trinajstletniki, mladi ljudje, ki rastejo in odraščajo,
neznanka sami sebi in nikoli rešena neznanka
učiteljem. Za trinajstletnika je gotovo samo to, da niti
eden ne želi biti nepomemben in zamenljiv v svetu, nihče
pa ni prepričan v svojo nezamenljivost. Učitelj omogoča
srečanje z osebo, ki je v stalnem uravnotežanju sebe kot
zunanjega, vidnega in tistega notranjega, vidnega, ki se
šele odkriva in uresničuje svoje zmožnosti, bodočega
sebe.
Učitelj je strokovnjak za prihodnost ljudi. V odnosu do
adolescenta je učitelj pred dvema glavnima izzivoma.
Po eni strani vpliva na učenčevo razumevanje izkušnje
razumevanje tako sebe kot sveta, po drugi strani pa
na vzpostavljanje samospoštovanja in slike o sebi. Prav
samospoštovanje je postalo danes glavna naloga, saj je
v svetu, kjer je vse merljivo s kvantitativno izkazljivimi
parametri, težko oceniti samega sebe. Adolescent ne potrebuje
le odobravanja, sprejemanja in ljubezni , temveč
mnogo več od tega – potrebuje okolje, ki bo reklo DA njemu
– tistemu, kar on je. Oziroma ga bo videlo kot tistega,
kar bo postal, kar je njegov potencial. Šola pa je prostor,
kjer te možnosti spoznava, izkuša in potrjuje. Učitelj, ki
vidi, kdo on pravzaprav je – to je učitelj, ki je na poti, da
postane pedagog.
Da pa bi nekdo postal dober učitelj, mora imeti sliko o
tem, kaj je in kako se postane dober učitelj. Ta pot ustvarjanja
slike o dobrem učitelju in stalnem preiskovanju
sebe – to je središčni motiv monografije Davida Brierleya.
Težko je določiti, kaj dela dobrega učitelja. To je lahko
nekdo, ki je navdušen nad svojim predmetom, nekdo, ki
je izviren in prepričljiv, nekdo, ki je radoveden, želi stalno
spoznavati in vedno več vedeti o svetu okrog sebe. Vendar
dober učitelj za enega ni tako dober učitelj za drugega.
Na to, že zdavnaj postavljeno vprašanje, je veliko odgovorov
in načinov, da je lahko učitelj dober, najvažnejši
pa je: vključenost, toplina in pedagoška ljubezen. To je
Waldorfske novice, pomlad 2014 11