Waldorfske novice - Pomlad 2014

More documents

Recommendations

Info

popolnoma nenadarjene, kjer so bili tako rekoč med izobčenimi. V tej povezavi lahko človek naleti na omembe vredne primere.' Rudolf Steiner 2 Biografija je del človekovega iskanja nesmrtnosti. To ni svet, sestavljen iz ogrodja pomembnih dogodkov, ampak pripoved o življenju kot izpolnitvi pravega sebe. V vsaki biografiji je iskanje prvobitne edinstvenosti. Najboljše biografije, tiste ki jih učitelj skrbno izbere, dajo učencu občutek, da je vstopil v življenje drugega tako, da samega sebe na koncu pozna bolje kot prej. Biografija je poroka dveh svetov, notranjega in zunanjega, ki se združita, da oblikujeta tretjega, svet izkušenj. Pri iskanju te vrste lahko sodelujemo le, če smo angažirani in sprejmemo moč ustvarjalnega in avtonomnega posameznika. Takšno razumevanje pomeni odkritje odnosa med posameznikom in svetom. Zdi se, da avtobiografija obravnava tri vprašanja: Kdo sem?, Kako sem postal to, kar sem? in Kaj bi lahko v prihodnosti postal? Preteklost in prihodnost v sedanjosti. Proučevanje biografij omogoči, da osebnost zaživi kot zgodba o človeškem življenju. To je zgodovina v mikrokozmosu. Posameznika ne moremo nikoli povsem ločiti od njegovega okolja ali časa. ■ Hellen Keller plesne skupine. Roke Hellen Keller so namestili na telo plesalke. Ta je skočila v zrak, medtem ko jo je Hellen držala za pas. Potem je Hellen dvignila roke v zrak ter pri tem oponašala gibanje navzgor. Merce Cunningham se je pozneje spominjala, da se je, ko je dojela silo levitacije, izraz na obrazu Hellen iz radovednosti spremenil v veselje. Skoraj pol stoletja kasneje je Martha Graham, takrat stara šestindevetdeset let, narekovala svojo avtobiografijo. Roke je imela zvite od artritisa. Spomnila se je svojih srečanj s pogumno Hellen Keller. Preko nje je spoznala ples, gibanje in vibracijo. (Primer biografije, ki jo na waldorfski šoli povemo štirinajstletnikom pri biologiji, ko jim predstavimo čutila.) Nenavadnost in edinstvenost 'Spoštovati in ljubiti moramo velike osebnosti ter delo učenjakov iz preteklosti ter imeti takšne ljudi stalno v ospredju naših misli. Tako se lahko naučimo spoznavati druge in sebe.' Friedrich Nietzsche (1844-1900) 'To, kar pripovedujem, se lahko porodi tudi iz proučevanja biografij najrazličnejših vrst ljudi. Če sledimo duhovnemu razvoju človeštva, bomo imeli priložnost citirati mnoge ugledne osebnosti, ki so v poznejšem življenju dosegle veliko, ki pa so jih v šoli imeli za skoraj V edukativnem smislu učitelj skrbno izbere določene dogodke, da bi pokazal, kako človeška volja, sila skrivnostnejša od elektrike, oblikuje in usmerja dejanja posameznika. Ne gre za naštevanje bolj ali manj pomembnih dogodkov iz življenja ampak za opisovanje duševnega življenja, ki se odkriva v razvijajočem se odnosu med posameznikom in svetom. Osebnost (dobesedno tisto, kar tiči za masko, t.j. nefizične lastnosti) sestavlja področje mišljenja, čutenja in volje. Nekateri med nami najprej pomislimo in nato ustrezno delujemo, po navadi ne spontano, ampak pretehtano in premišljeno. Nikoli ne delujemo nepremišljeno. Lahko bi mislili, da je to lastnost, ki odgovarja določenim poklicem. Drugi najprej delujejo, šele potem premislijo, so pogumni in odločni. Poznamo ljudi, ki jih vodijo njihova čustva, so lahko občutljivi in sočutni in so primerni za to, da družbi koristijo na drugi način. Adolescenca je nemirno obdobje, ko mladi zavržejo misli in dejanja drugih, celo tistih, ki so jih vodili vse njihovo otroštvo. To je čas, ko se pojavi osebnost, ko mladi iščejo svoje lastne misli, upravljajo svoja lastna čustva in sprejemajo posledice lastnih dejanj. To je samotna pot. Majhni otroci se bojijo biti drugačni od drugih, mladostniki imajo potrebo biti drugačni. Biografska obnova je sredstvo za vrednotenje predstave o življenju osebnosti. Mladostnik bo samega sebe takoj videl v eni biografiji in ne v drugi. Na površje pridejo simpatije in antipatije. Učenec: 'Jaz tega ne bi nikoli naredil.' Učitelj: 'Kaj bi torej ti naredil v enaki situaciji, če bi bil v njegovi koži?' Uporabljajo se tako biografije kot avtobiografije. Obstaja razlika v interpretaciji med 8 Waldorfske novice pomlad 2014
iografijo (kako drugi vidijo neko osebo, ko vsak avtor vidi neko osebo v drugi luči) in avtobiografijo (kako oseba vidi samo sebe). Odnos, ki ga ima vsak učenec do slavnih osebnosti iz naše kulturne dediščine, bodisi da je to izumitelj, znanstvenik, humanist, politični voditelj, umetnik, diktator ali avtor, pomaga učitelju na waldorfski šoli spoznavati osebnost, ki se poraja. V adolescenci to pomeni, da lahko učenec spozna njihovo pravo naravo v neformalnem okolju, brez ocenjevanja, sodb in diagnoz. V praksi pa to tudi pomeni, da ob pripovedovanju biografij mladi spoznajo, da ima vsak posameznik svoje življenjske izzive, bodisi fizične ali psihične. Byron je šepal, Beethoven je bil gluh, Churchill je trpel depresije, toda vsi so zaznamovali svoj čas. Churchill se spominja, da mu je lahko pomagal nekdo, ki je videl njegove zmožnosti. 3 Slava Biografija običajno pripoveduje življenjsko zgodbo osebe, ki je postala slavna v času svojega življenja ali po smrti. Za učence višjih razredov, ki naj bi imeli ambicije, je želja po slavi pomembna tema pogovorov. Od kod prihaja ta volja? Biografija Johana Augustusa Sutterja, švicarskega emigranta, ki je osvojil Kalifornijo in osebno sprožil zlato mrzlico in množično preseljevanje iz Evrope, lahko pripoveduje o osebi, ki jo je motiviral apetit po denarju. Nekdo drug bi lahko postal slaven zaradi svoje želje po oblasti nad drugimi. Toda na splošno je hlepenje po slavi prisotno v vsakem od nas na drugem nivoju. Želja po tem, da bi bil opažen, ne le zaznan, je običajna. V prvem trenutku se to lahko zdi čudno. Vendar ne bi smeli nikoli podcenjevati negativnosti, ki spremlja nasprotje slave, ponižanje – bolečina, ko si spregledan, ko ti rečejo, da pridi spet čez nekaj tednov. Bolj kot kdajkoli prej je želja po popolnem spoštovanju globoko vtkana v človeško psiho. Biti slaven zaradi pravih razlogov pomeni, da te občudujejo množice. To je še posebno vidno v mestu, kjer svoje pozornosti ne moremo osredotočiti na horizont in se ozreti navzgor, v jasno nočno nebo. Toda vsi ne želimo biti slavni v enako meri. Iz biografije lahko vsakdo svobodno izlušči, da je mnogo odvisno otroštva in od izobrazbe, ki jo nekdo dobi. Zavrnitev je nekaj, česar se mladi najbolj bojijo. V obdobju formiranja gre tu za občutek, da niso ljubljeni, ko ocenjujejo dobrohotnost staršev ali prijaznost učitelja. Pozneje, v mladosti, je lahko to občutek, da ne morejo vzljubiti svet. V adolescenci je najpomembnejša pozornost in prijaznost, skupaj s spoštovanjem do posameznikove osebnosti. To so stvari, ki oblikujejo človekovo življenjsko pot. Vendar to še ne pomeni, da je vse izgubljeno. Teorija kompenzacije, ki jo je predstavil Alfred Adler (1870-1937), nam pokaže na pomemben vidik prožnosti. Nenormalnosti, bolezni in slabi vplivi so lahko odskočna deska za izjemno močno voljo. Zgodnji negativni vplivi lahko privedejo do žilavosti. Mnoge slavne, navdihujoče osebnosti so izhajale iz osiromašenega okolja in družbeno neuravnotežene družine. Mladostniki morajo razumeti tudi ta vidik in dojeti, da njihova odločitev in poznejša slava ni bila v prvi vrsti namenjena temu, da bi si pridobili boljše materialne pogoje, ampak da bi pomagali izboljšati svet. Na to kaže tudi dejstvo, da so mnogi med njimi celo svoje življenje živeli v pomanjkanju. Adlerjev poudarek na dinamiko moči je temeljil na filozofiji Nietzscheja. Njegova konceptualizacija volje po moči se je osredotočala na posameznikovo ustvarjalno moč, da spreminja stvari na bolje. Temeljila je bolj na holističnem kot na redukcijskem videnju posameznika. Adler je uvedel koncept manjvrednostnega kompleksa, termina, ki so ga pogosto uporabljali v zvezi z mladimi, ki niso dosegali pričakovanih ciljev. To je vodilo do prepričanja, da stopnje prožnosti nikakor ne moremo meriti tako, da dodamo neugodne okoliščine iz otroštva. Duh še vedno ostaja in se poskuša prikazati. Zabeležili so mnoge primere kompenzacije, kot na primer v primeru Winstona Spencerja Churchilla, ki je v zgodnjem otroštvu trpel pomanjkanje ljubezni in podpore staršev, vendar je postal Nobelov nagrajenec za literaturo, čeprav je ob sebi vse življenje imel 'zahrbtnega psa' (kot je imenoval svojo depresijo). Ali Henry Morton Stanley, ki je v sirotišnici zrasel kot sirota brez imena, a je postal slaven kot neustrašen novinar, ki je globoko v Afriki našel Davida Livingstona; ali v učenju Angleža Josepha Conrada, ki je imel eno najbolj travmatičnih otroštev v novejši zgodovini, brez doma ali domovine, a postal kapitan ladje in svetovno znan avtor. Resnična želja ni, da bi postal briljanten pevec ali uspešen poslovnež, ampak da bi bil ljubljen. Tukaj tiči ta potreba po tem, da bi postal znan. Obstaja nekaj, kar imenujem pedagoška ljubezen; kajti učitelj je ljubitelj rasti, na kateri je osnovan odnos med njim in učencem. To je posebne vrste ljubezen, saj, za razliko od prijatelja ali ljube osebe, učitelj ne izbere svojih učencev. Pomen nasprotij I. Josephine de Beauharnais je vajena srečevati pustolovce v svojem salonu. Povabi jih v svoj drago opremljen dom, v katerem je obilje rdečih in zlatih draparij in eksotičnih rastlin ter cvetlic. To je izredno romantičen svet v svetu. Ko je tako ležala v svojem kanapéju, je bila videti čudovita, toda hkrati se je videlo, da ni bila v svojih rosnih letih. Imela je 32 let. Ta dan se bo srečala s prihodnjim generalom francoske vojske. Vrata so se odprla in mož nizke postave je stal na pragu. Najprej ni bila zgolj osupla, ampak tudi nekoliko prestrašena. Zdelo se je, kot da je iz njegovih oči švignila strela, kar je dajalo vtis, da tukaj vlada neupogljiva volja. Pod silo njegove volje se je čutila ranljivo. Hkrati pa je, ko je tako stal tam v pozoru, imel nekako nenavadno neotesan videz. Potem ko se je pobrala od Waldorfske novice, pomlad 2014 9
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: V z g o j a o t r o k a David Elkin
Page 6 and 7: V z g o j a o t r o k a mag. Boštj
Page 10 and 11: prvega vtisa, se ji ni zdel resen k
Page 12 and 13: U t r i n k i ustvarjanje pogojev,
Page 14 and 15: U t r i n k i Simona Pajk Poučevan
Page 16 and 17: ■ Jeruzalem ■ Kibuc so nam že
Page 18 and 19: U t r i n k i Klemen Lah O minevanj
Page 20 and 21: O E G o r e n j s k a Pozdrav z Gor
Page 22 and 23: O E M a r i b o r Metka Udovič Bio
Page 24: V a b i l a BI PRIDELOVALI SVOJO ZE

Waldorfske novice - Pomlad 2014

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?