Waldorfske novice - Jesen 2017

W a l d o r f s k a š o l a S a v i n j a
Tjaša Černoša
1. šolski dan
Vroči avgustovski sončni žarki so zašli.
Prebudili smo se v sveže, s kapljicami dežja
osveženo septembrsko jutro. Naznanilo
je čas, da se vrnemo v šolske klopi. Učenci višjih
razredov so prišli v šolo spočiti, razigrani, nasmejani
in vedoželjni. Prvošolci pa so prišli s torbami na
ramenih v spremstvu staršev, prav po tiho, malo
zadržani, zaskrbljeni, toda pogumni in z velikimi
pričakovanji. V šolske prostore so prinesli žareče sonce
kljub deževnemu vremenu.
Zbrali smo se pred učilnico in v tišini, polni pričakovanj,
odšli v telovadnico. Iz telovadnice smo
zaslišali pesem, ki so jo peli učenci, učitelji in starši
ob spremljavi harmonike ravnatelja, gospoda
Štrajharja. Ponosni in ganjeni smo na ogled vsem
prisotnim prikorakali v telovadnico in se posedli
pred oder. Starši niso mogli skriti navdušenja in
marsikomu se je orosilo oko.
Slavnostni sprejem prvošolcev se je začel z nagovorom
podravnateljice, gospe Kos, in govorom
predstavnika občine Žalec, gospoda Pikla. Ob
ganljivih zvokih violine gospe Žuran so sedmošolci
pospremili prvošolce na oder in jim okoli glave
privezali pisane venčke. Vsak prvošolec je za dobrodošlico
od razredničarke, gospe Černoša, prejel
sončnico. Prisluhnili smo zgodbi o palčku Pinu, za
katerega je bil tudi, tako kot za prvošolce, prav poseben
dan v njegovem življenju.
Ob prijetni pesmi smo se z odra odpravili v učilnico,
kjer nas je čakala prva šolska ura. Vstopili smo
v Kraljestvo ravnih in krivih ter spoznali gospoda
Ravnega in gospo Krivo. Prva šolska ura je hitro
minila, saj smo se posladkali tudi s tradicionalno
rojstnodnevno torto.
Tako kot je v zgodbi palček Pin na svojem belem,
puhastem oblačku zajadral visoko v nebo raziskovat
nove dežele, smo tudi mi že uspešno zajadrali
v novo šolsko leto in jadramo vsako uro višje.
21
Waldorfske novice 21