Waldorfske novice - Jesen 2017

Š i r i m o o b z o r j a
Dovolj dober starš
Če ste prebrali do tu, je malo verjetno, da bi vas lahko
prištevali med tiste starše na diagramu, ki zanemarjajo
svoje otroke. Lahko pa se mučite z vprašanjem, kako
ostati v zgornjem levem kotu!
Toda že s tem, ko se preprosto trudite vzdrževati tenkočutno
ravnovesje med toplino in trdnostjo, se skoraj
gotovo uvrščate v kategorijo dovolj dobrega starša.
V tekmovani potrošniški družbi morda zveni koncept
'dovolj dober' neprivlačno. Ves čas nas silijo, da smo
odlični, da ne sprejemamo nič manj kot odličnost. Toda
človeški odnosi nikoli niso odlični in resničnemu življenju
(razen v izjemnih, izrednih, nepredvidljivih trenutkih)
običajno manjka odličnosti. Kar se starševstva
tiče, nas psihologija uči, da je 'dovolj dober' zagotovo
dovolj dober.
Koristne internetne strani
'Mirnejše, lažje, srečnejše starševstvo' (in drugi članki) avtorja Noela
Janis-Norton (Hodder and Stroughton) ponujajo mnoge uporabne
strategije (www.calmerparenting.com)
Koristen članek Dr. Gwen Dewar na njeni internetni strani: www.
parentingscience.com/ authorative-parenting-style.html
pripravil Gregor Bajt
prevedla Marina Nuvak
izr. prof. David L. Brierley
Vzgoja in izobraževanje
Med tistim, česar ni več,
in tistim, česar še ni
Ko na svetu nastane nekaj novega, se to vedno
najprej rodi kot misel. Na ta način ustvarjamo
prihodnost. Vse, kar oblikuje prihodnost, najsi
bo to stroj, stavba, roman ali opera, se rodi iz misli. Še nikoli
nismo toliko kot danes razmišljali o tem, kaj nam pripravlja
prihodnost. Stoletja se je človeštvo ukvarjalo predvsem s
tremi stiskami: lakoto, boleznijo in vojno. Večini današnje
populacije, posebno tisti, ki živi v Evropi, pa te stiske niso
več pomembne. Nekdaj so se ljudje, v veri, da so naravne
katastrofe, kot so lakota in kuga, delo božjega besa, pokesali
pred bogovi. Danes le redki verjamejo, da je tako, in
zaupajo v znanstveni napredek. Znanost nam je omogočila,
da preprečimo stradanje in epidemije in verjetnost, da bi
doživeli vojne, se zdi zelo oddaljena.
Torej lahko zdaj, ko nismo nič več obremenjeni z
osnovnimi problemi preživetja, prvič v zgodovini dvignemo
glavo in pogledamo v prihodnost kot posameznik
ali kot skupnost posamično. V času, ko je moderna
družba vero v višji božanski načrt v veliki meri
zavrnila, se sprašujemo, kako najti smisel življenja.
Brez smisla bo družba vedno v nevarnosti, da se sooči
z lastnim propadom.
S katerimi stiskami se bo ukvarjalo človeštvo v prihodnje?
Kakšno življenje bi želeli za naše otroke in
vnuke? Kakšna je naša vizija? Kaj bomo v prihodnje
naredili sami s sabo? Čému bomo morali v času odločilne
spremembe nameniti svojo pozornost? Katere
vrednote je potrebno uveljaviti v svetu biotehnologije,
informacijske tehnologije, kompjuterizacije, robotov in
umetne inteligence? Takšne vrste vprašanja so postala
izziv tvorcem vzgoje in izobraževanja.
Pogled v prihodnost nam očitno pokaže, da bodo v
nekaj desetletjih izginila vsa delovna mesta. Evropsko
gospodarstvo vse manj temelji na surovinah, saj ni več
odvisno od mineralnih virov ali celo žitnih polj. Pri vse
več opravilih bo ljudi nadomestila umetna inteligenca.
Ljudje imajo tako fizične kot kognitivne sposobnosti.
Stroji jih na fizičnem področju že v veliki meri
posnemajo in lahko zdaj že učinkovito tekmujejo tudi
na rastočem področju kognitivnih opravil. Problem ne
bo nujno v ustvarjanju novih delovnih mest, ampak
v tem, ali lahko zaposleni delajo bolje od algoritmov 1 .
Nekateri komentatorji napovedujejo, da bi se lahko
pojavil nov sloj ljudi, ki mu pravijo 'neuporabni sloj'.
Ne le, da bodo nezaposleni, ampak bodo zaradi težav
Waldorfske novice 5