Waldorfske novice - Zima 2018

- Lisa doživi novo izkušnjo, za katero pa ji manjkajo besede.
Po prvem igralnem popoldnevu z novim prijateljem
je rekla: ''On me je padel.''
- Daniel ni dobil noža – z razlago, da je za otroške roke
preoster (zu scharf). On vpraša:''Ja, a nimaš kakšnega
milejšega (nežnejšega) noža?“
- Ravno tako tipična je izjava, značilna za to starostno
obdobje: ''Čaj se mora odgreti, ne morem ga še piti.''
To niti slučajno ni jezikovna napaka, temveč je s fizikalnega
vidika mnogo bolj korektno, kot je pa naša jezikovna
raba!
Pri prikazih Rudolfa Steinerja najdemo nadaljnjo trojno členitev
hoje, govora in mišljenja samo za prvo tretjino prvih
sedem let. Pri tem je členitev tem bolj precizna (prefinjena),
čim mlajši je otrok. To povsem ustreza našemu občutenju
časa. Majhen otrok zelo težko čaka na rojstni dan ali pa božič,
ki bi naj bil naslednji dan; ampak starejši ko je, bolje mu
gre. Nam odraslim pa se zdi, da čas prav beži. Na začetku
štejejo starši starost otroka v tednih ali mesecih. V skoraj
vsej razvojnih tabelah imamo kot posebej opisano obdobje
prvo, drugo in tretje četrtletje. Kasneje govorijo odrasli o
eno-, dvo- oz. troletnem otroku.
Na naslednji skici (št. 3) so označene še nadaljnje členitve
prve tretjine prvih sedem let.
Slika 3: Razvojne faze majhnega otroka
(Risba: Robert Neimann)
Manjši ko je otrok, pogosteje potrebuje hrano in spanje. Postopoma
se podaljšuje tudi čas budnosti. Vsakemu otroku
pod tremi leti starosti bi moralo biti omogočeno nemoteno
spanje, ko/če je utrujen. Prav tako bi naj našel možnost
umika iz skupine, kadar je to potrebno. Socialna sposobnost
se veča, če se otrok počuti v svoji koži dobro. Toleranca za
frustracije se razvija, če sme otrok nemoteno eksperimentirati
– nikakor pa ne s prisilno socializacijo ali podukom.
Otroci, stari manj kot tri leta, ne potrebujejo neke vrste
mini vrtca z dejavnostmi, ki so primerne šele za poznejše,
pravo vrtčevsko obdobje. Takšno eventuelno prehitevanje
ovira otroka pri tem, da bi se ''udomačil'' v samemu sebi
ter to tudi v polnosti izkušal in okušal. Vzgojiteljice imajo
dovolj dela že s tem, da skrbno in z veseljem opravijo nujne
naloge s področja nege in gospodinjstva.
V tem obdobju niso potrebne prav nobene vodene igre ali
npr. kakšna lažja ročna dela. Za otroka je čudovit vzor v sebi
umirjen, vesel in deloljuben odrasel, ki zna dobro opazovati,
za kar si tudi vzame čas. Mogoče pride v poštev kakšna dotikalnica
(igrica z rokami) ali dičnica (jezdenje na kolenu) za
otroka, ki želi zjutraj najprej biti malo v naročju. To željo oz.
potrebo je treba vsakokrat znati razpoznati. Vsak program,
pri katerem je mogoče občutiti časovni pritisk in ki nasprotuje
otroku pri samoudejstvovanju, je za razvoj škodljiv.
Na notranjo strukturo otroka pomirjujoče in urejeno vpliva
vse, kar se tekom dneva odvija redno in se zaključi v smiselno
dejavnost, ki se dnevno ponavlja. Z doslednim izvajanjem
dnevnega ritma vsakokratne dejavnosti se ureja tako
notranja ura kot tudi mišljenje. Pravila morajo odrasli živeti
in jih ne besedno razlagati oz. pojasnjevati. Rednost bo
tako postajala lepa navada in otrok se bo v okolju ter pri
vseh njegovih dogajanjih in dejavnostih počutil vedno bolj
domačega.
Velik dogodek je že lahko npr. umivanje rok pred jedjo.
Otrok dobi v roke milo, ki postane ob dotiku z vodo čisto
spolzko. Med drgnjenjem rok nastane pena – kakšno doživetje!
Potem se milo splahne: ali so še kje ostali ostanki pene?
In kakšen čudež, da voda vsak dan takoj odteče, ko damo v
umivalniku zamašek ven! Vsak otrok doživlja ta, nam tako
trivialen dogodek na svoj način in pri tem odkriva vedno
nekaj novega.
Na dodatnih izobraževanjih za vzgojiteljice večkrat opišem
različnost – na kakšne vse možne načine si otroci umivajo
roke. Znotraj tima vsi takoj vedo, za katerega otroka gre,
koga sem opisala s to preprosto dejavnostjo.
Se nadaljuje.
1 To tematiko sem leta 1983 v svoji zaključni nalogi za waldorfsko
vzgojiteljico pod naslovom Prva tri leta otroka – Osnutki za delo s
starši obravnavala ter primerjala pričanja Rudolfa Steinerja in Emmi
Pikler.
2 Reiner Patzlaff u. a. Kindheit – Bildung – Gesundheit: Leitlinien der
Waldorfpädagogik für die Kindheit von der Geburt bis zum dritten
Lebensjahr, Pädagogische Forschungsstelle beim Bund der Freien
Waldorfschulen, Stuttgart 2010.
3 Rudolf Steiner, Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti. Članek in dve
predavanji 1906 in 1907 (iz zbranih del Bibl. – Nr. 34 in 55) posamezna
izdaja, Dornach 1992.
4 Gl. npr. Rudolf Steiner, Die gesunde Entwickelung des Menschenwesens,
Zbrana dela Bibl. Nr. 303, Dornach 4 1987, Predavanje 29. 11. 1911;
Bernard Lievegoed, Entwicklungsphasen des Kindes, Stuttgart 8 2007.
Prevod poglavja iz knjige:
Krohmer, B., 2011. Waldorf-Kindertageseinrichtungen. Die Betreuung
von Kinder unter drei Jahren, V: Compani M. L. in Lang P. ur. Waldorfkindergarten
heute: Eine Einführung. Stuttgart: Verlag Freies Geistesleben.
109–125.
Waldorfske novice 11