Waldorfske novice - Zima 2018

Peninnah Schram in Rachayl Eckstein Davis Sandra Tominšek
Angel se je nasmehnil in odgovoril: »Bodi potrpežljiva, majhna
jablana.«
Letni časi so se zopet zamenjali. Kmalu je bila jablana napolnjena
s številnimi lepimi jabolki. Ljudje so hodili v gozd. Kdorkoli je videl
jablano, si je utrgal jabolko in ga pojedel.
A še vedno je jablana ponoči gledala zvezde na hrastih in si želela:
»Oh, bolj kot karkoli na svetu si želim, da bi imela zvezde na svojih
vejah, tako bi bila res posebna!«
Angel ji je dejal: »Toda jablana, sedaj imaš čudovita jabolka, ki
jih lahko ponudiš ljudem, pticam in drugim živalim. Se ti to ne zdi
dovolj posebno?«
Brez besed je jablana odgovorila tako, da je otresla svoje veje z ene
strani na drugo.
Tedaj je zapihal veter. Mogočni hrasti so se začeli zibati sem in tja,
jablana se je stresla. Z vrha jablane je na tla padlo jabolko. Ko je
udarilo ob tla, se je razpolovilo in odprlo.
”Poglej,« je rekel angel, »poglej, ljuba jablana.«
Majhna jablana je pogledala navzdol in sredi svojega jabolka zagledala
zvezdo. »Zvezda! Imam zvezde na svojih vejah,« je srečna
odgovorila.
Angel se je nežno nasmehnil in dodal: »Ves čas so bile tam, samo
videla jih nisi.”
V vrtcu, pa tudi v šoli otroci in odrasli že vemo, da se vse
zgodi ob pravem času in da je včasih potrebno malce potrpeti
in počakati, da ta čas res dozori.
In dozorela je ideja, da naše bivše »vetrnice« v slovo od vrtca
in ob odhodu »čez cesto« posadijo jablano, ki bo skupaj z
njimi pognala močne korenine, nato pa bo rasla, cvetela in
zorela.
In sedaj v našem vrtcu, na našem vrtu raste jablana. Posadili
smo jo skupaj otroci iz vrtca, prvošolci, starši, učiteljice
in vzgojiteljice na mednarodni dan strpnosti. Pomagali pa
so nam tudi naši spretni srednješolci, ki so skopali luknjo
zanjo. Kmalu bo prišel čas, ko nas bo osrečevala s svojimi
opojno dišečimi cvetovi in sočnimi rdečezelenimi jabolki, ki
jih bo za vse dovolj! Jablana, drevo s tako lepo simboliko,
nas opozarja, da moramo dati vse od sebe, in zaupati, kajti
vse nam bo povrnjeno. Uči nas, da s tem, ko odpremo srca,
obogatimo življenja, hkrati pa lahko sprejmemo še več.
Jabolka pa skrivajo v sebi semena, ki potrpežljivo čakajo, da
bo zanje prišel pravi čas. Tako tudi v naših otrocih spijo semena,
mnoge kvalitete, ki jih še ne vidimo, a z gotovostjo
vemo, da so že tam in ko bo prišel pravi čas, bodo dozorele
in pokukale na plan.
Kot je v pismu zapisala mamica Lora: »Naj raste naša jablana
– simbol modrosti, iskrenosti, obilja in lepote. Naj vsem prinese
zdravja in sreče ter razveseli še čebelice in ptice. (In črviče!)
Se vidimo na pomlad, ko zadehtijo njene cvetice.«
Andreja Japelj in Sandra Tominšek
Waldorfske novice 17