© r rt mm rt tik - upload.wikimedia....

To rčoe, in se ji globoko perklone
Se Zal'ka je zala sladko posmejala :
»Nobčne stopin'ce še nisim plesdla,
Bi rekla, de nalaš sim tebe čakala, *)
Zatorej le hitro mi roko podaj,
Lej sonce zahaja, jenjuje ,s ) žd raj!« —
Podal je mladenič prelepi ji roko ,
Sta z" urnim' petami po podu zletela,
Ko de bi lohke peretnice imela,
Ar bila brez trupla okop se vertela,
Ne vidi se, kdaj de pod noga udar', ,6 )
Plesala sta, ko bi jih nosil vihar.
To vid iti, drugi so vsi ostermeli,
Od čudeža godcam roke so zastale ;
Trobente glasova ker niso več dale,
Mladenča noge so terdo zaceptale:
»Ne maram," zavije, ,8 ) »za gosli, za bas,
Strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas."
So berž perdervili se ' 9 ) černi oblaki,
Zasliši na nebu se strdšno gromenje,
Zasliši vetrov se sovražnih veršenje,
Zasliši potokov derečih šumenje,
Prič^čim po koncu so vstali lasje —
Oh, Zal ka prezala, zdaj tebi gorje! ")
»Ne boi se ti, ZaFka, le hitro mi stopi,
Ne boj se," ji reče, »ne bo se groinenja,
Ne boj se vetrov mi prijaznih veršenja,
Ne boj se potokov ti mojih šumenja;
Le urno , le urno oberni pete,
Le urno, le urno, ker pozno je že!"
•»Ah, majhno postojva, preljubi plesdvec!
Tolk de se oddahnem, de noga poči e."
»Ni blizo, ni blizo do dal ne Turčije,
Kjer v' Donavo Sava se bistra izlije,
Valovi šumeči te, ZaPka, žele, "')
Le urno, le urno oberni pete!"