KOSOVELOVA POETIKAnjegovi poetiki neizbrisna znamenja. Zbirka pesmi La Buffa, ki jo je napisalGiulio Camber Barni v strelskih jarkih in je bila objavljena šele leta1950, priča, kako močan, četudi anahronističen vir inspiracije je ostal vTrstu risorgimento. Moralna in estetska vodila Barnijeve izpovedne poezijeizhajajo iz predvojnega iredentizma in iz splošno razširjene ideje o vojnikot socialnem in nacionalnem regulatorju. Ob številnih vojnih dnevnikihte vrste pa La Buffa vendarle razkriva, da se je Barni polagoma odrekelidealizirani 'pravični vojni'. Značilno je, da se vizije titanskega boja umikajovedno pogostejšim temam človekovega ponižanja, mržnje, bridkostiin razpadanju domoljubnih idealov. Zgovorni sta zlasti pesmi »Simone« in»Il capellano«: »Simone, amico caro, / purtroppo la guerra è finita. / Checosa ne faremo / di questa nostra vita.« in »Il cappellano militare / disse cheGesù Cristo / amava tanto la guerra. / Concluse: / 'Viva l'Italia! / Evviva S.Antonio!'» 15 Barnijeva poezija, v kateri odmevajo številna, Kosovelovimpodobna stališča, je zelo prepričljivo ujela občutje praznine in ničevosti,nemoč, antiklerikalizem, vse tiste dejavnike, ki so pripomogli k vzponu fašizma.Barni kot klasični vojni pesnik – v smislu jezikovnega in pripovednegarealizma – je odstranil vsakršno lirsko ali retorično okrasje: dogodki,ki jih opisuje, so vedno kratki in brez vsakršnih detajlov, vanje se spontanovključuje neposredni govor, pogosto z narečjem posameznega vojaka. Tudiprevladujoči epski ton izhaja neposredno iz italijanskega zedinjenja: značilnoje, da prvo svetovno vojno slavi kot <strong>za</strong>dnjo vojno risorgimenta. 16Eden izmed največjih Barnijevih privržencev v Trstu je bil pesnikUmberto Saba, ki je napisal iskreno in laskavo spremno besedo k zbirkiLa Buffa, objavljeno v prvi izdaji. Moj očrt 'položaja italijanske poezije'v Trstu bi bil nepopoln, če ne bi posvetila nekaj pozornosti tudi Sabu innjegovim zgodnjim pesniškim zbirkam. Saba slika rodni Trst kot stvarniurbani prostor, obdan s svojo lastno ontološko dimenzijo, gosto poseljens človeškimi skupnostmi, ki delajo, se pogovarjajo, jedo in se sprehajajo:kot mesto, ki vrvi od ljudi, živali in zgradb. 17 Sabove običajne poti vodijopo številnih starih tržaških ulicah, ki jim s tem <strong>za</strong>gotavlja literarni status:Via del Laz<strong>za</strong>retto Vecchio, Via della Pietà, Via del Monte, Via DomenicoRossetti. Navdih <strong>za</strong> poezijo je pesnik našel zvečine v svojem domačem mestuin izpričeval obsesivno, četudi protislovno <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong>nj; Trst je pogostoomenjal v pismih, pesmih in proznih delih, ga mrzil, ko je bil v njemin ga neizmerno pogrešal, ko je bil drugje. 18 Vendar <strong>za</strong> Saba Trst ni bil modernistična'ville tentaculaire' in ne futuristična dinamična metropola, ampakprej 'urbano podeželje', kakor ga je označil Russo. 19 Njegovi bistveniznačilnosti sta izoliranost in domači videz lagodne počasnosti, ki pesnikuomogoča odmaknjeno življenje, docela ločeno od sodobnih gibanj in šol.Saba piše o predvojnem Trstu, kakršen je bil pred uničenjem Cittavecchia:o mestu, skratka, ki še ni postalo plen zlega duha modernizma; in v tem jeSaba popolnoma drugačen od sočasne futuristične avantgarde, ki je slavilaTrst prav <strong>za</strong>radi nasprotnih razlogov, kakor bomo videli v nadaljevanju.Najpomembneje pa je, da je bil v tem pogledu Saba drugačen tudi odKosovela, pri katerem Trst obvladujeta lepota in pogubljenje, ki je sledilopožigu Edinosti (1925); <strong>za</strong>nj je to mesto, ki so ga oslabili močni emigra-106
Katia Pizzi: »Quale triestinità?'«: glasovi in odmevi iz italijanskega Trstacijski valovi Slovencev, ki so boljšo prihodnost iskali v Amerikah, Trst, kiizpričuje svoje 'bolno srce' (prim. še zlasti »Blizu polnoči«). 20V Sabovi zbirki Trieste e una donna (1910–12) je postalo mesto literarnilik s svojo lastno veljavo: je antagonist samega pesnika. 21 Njegov protislovniodnos do mesta se zelo pogosto kaže v primerjavah Trsta z ženskimi figurami,še zlasti z materinsko. O tem priča zgodnja eksperimentalna pesem<strong>za</strong> Bianco, ki jo je pozneje izločil iz zbirke Il Canzoniere. Materinski kompleksje pri Sabu tako močan, da lahko poezijo samo razumemo kot drugo,dobro mater, ki zmore <strong>za</strong>polniti čustvene vrzeli, ki jih je v pesniku pustilanjegova resnična, slaba mati Rachele Poli. 22 S Pellegrinijevimi besedami:»La poesia di Saba […] narra la lotta del poeta contro il complesso materno«.Trst postane 'mesto maternica', zgrajeno kot zrcalna podoba mesta vmestu: legendarnega judovskega geta Cittavecchie. 23 Znamenita pesem »Amia moglie« je hvalnica Sabovi ženi Lini, v kateri vidi arhetip vseobsegajočematerinskosti: sam pesnik je priznal, da se verzi berejo kot pesem,ki bi jo otrok napisal svoji materi, če bi mu bilo dovoljeno, da se z njoporoči. 24 Podobno kot Petrarkova Laura je tudi Lina konec koncev 'mati',vznemirljiv lik, ki se grozeče dviguje, medtem ko mesto polagoma izginja– kot da sta si Lina in Trst nasprotna in lahko eden preživi samo v škododrugega. 25 Predvsem v zbirki Trieste e una donna Saba raziskuje različnepoložaje trojice ženska – mati – Trst: pesmi »Trieste«, »Verso casa«, »Cittàvecchia«, »Dopo la tristez<strong>za</strong>«, »Tre vie«, »Via della pietà«, »Il fanciulloappassionato«, »Il molo«, »Più soli« upodabljajo Trst, prika<strong>za</strong>n kot simbolmatere. Vseprežemajoča razsežnost ostaja domačnost in prav pod krinkodomačnosti ima Trst v Sabovi poeziji pomembno vlogo. Na kratko, Sabovaintimistična, ojdipska, na mesto samo omejena obravnava Trsta se zdi zelodaleč od Kosovelovega družbenega in političnega spopada z mestom.Sabov poudarek na tolažilnem provincializmu domačega mesta nima ničskupnega s takratnim razpoloženjem glasne italianità niti z nacionalističnoin internacionalistično držo futuristične avantgarde. Močneje kot kjer kolidrugje je poskušalo fašistično uradništvo v Trstu institucionalizirati globoko<strong>za</strong>koreninjeno <strong>za</strong>nosno italianità. 26 Raznoliko in <strong>za</strong>pleteno etničnosestavo Trsta so na veliko izpodrivali z 'izumljanjem tradicije' in pri tem,denimo, bajeslovne rimske rodovnike pripisovali raznim italijanskim političnimelitam. 27 Prisilni jopič italijanske birokracije so vsilili multietničniin multikulturni identiteti mesta – velikokrat z nasiljem in preganjanjemslovenske skupnosti. Italianità, ki so jo često razglašali z dramatičnimi,mističnimi besedami kot fatalità, neizbežno usodo, in pogosto združevali sprav tako nejasno triestinità, je enačila raznorodno lokalno identiteto edinoles kulturno in literarno tradicijo Italije. 28Vsi ti dejavniki so prispevali k tistemu, kar je Ernesto Sestan definiralkot 'ipertrofia del sentimento nazionale', kot bohotenje nacionalne <strong>za</strong>vesti,ki so jo napihovali liberal-nazionali in jo v nadaljnjo rabo predali fašističnemuestablishmentu. 29 Zgled, ki so ga postavili z dogajanjem na Rekiv letih 1919–20, še posebno karizmatični vodja Gabriele D'Annunzio, jeprav tako prispeval k izenačevanju italianità z vzpenjajočim se fašističnimrežimom, ki se je vneto pri<strong>za</strong>deval utrditi na tem območju. Celo vrsto dvo-107
- Page 3 and 4:
Ljubljana 2005 ● Posebna števil
- Page 5:
Avgust Černigoj: Srečko Kosovel (
- Page 8 and 9:
VSEBINBoris A. Novak:kosovel, velik
- Page 10 and 11:
niških parazvrsti sledijo prispevk
- Page 12 and 13:
KOSOVELOVA POETIKASredi dehtečih b
- Page 14 and 15:
KOSOVELOVA POETIKADaj mi, Bog, da m
- Page 16 and 17:
KOSOVELOVA POETIKAneoporečen, si K
- Page 18 and 19:
KOSOVELOVA POETIKAKadar bolna duša
- Page 20 and 21:
KOSOVELOVA POETIKAje pri vprašanji
- Page 23 and 24:
KOSOVEL IN MODERNA POEZIJA:ANALIZA
- Page 25 and 26:
DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 27 and 28:
DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 29 and 30:
DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 31 and 32:
DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 33 and 34:
DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 35 and 36:
DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 37 and 38:
DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 39 and 40:
Ideja integralovv Kosovelovi poezij
- Page 41 and 42:
Bożena Tokarz: Ideja integralov v
- Page 43 and 44:
Bożena Tokarz: Ideja integralov v
- Page 45 and 46:
tost besedne umetnosti. Ko je opazi
- Page 47:
Bożena Tokarz: Ideja integralov v
- Page 50 and 51:
KOSOVELOVA POETIKAdodeljena štipen
- Page 52 and 53:
KOSOVELOVA POETIKAki ji bo pripadal
- Page 54 and 55:
KOSOVELOVA POETIKAZa LCK je bil zna
- Page 56 and 57:
KOSOVELOVA POETIKAv katerem sta bil
- Page 58 and 59:
KOSOVELOVA POETIKAČe k temu dodamo
- Page 60 and 61: KOSOVEL’s poeticsznamenitih konso
- Page 62 and 63: KOSOVELOVA POETIKAsam uspel spravit
- Page 64 and 65: KOSOVELOVA POETIKAkaže njegovo pre
- Page 66 and 67: KOSOVELOVA POETIKAsama na sebi prob
- Page 68 and 69: KOSOVELOVA POETIKAdestrukcije vseh
- Page 70 and 71: KOSOVELOVA POETIKAra - ta je lahko
- Page 72 and 73: KOSOVELOVA POETIKA6To se, resnici n
- Page 74 and 75: KOSOVELOVA POETIKAAnton OCVIRK, 194
- Page 77 and 78: Kanonizacija»odsotnega« avtorjaMa
- Page 79 and 80: Marijan Dović: Kanonizacija »odso
- Page 81 and 82: Marijan Dović: Kanonizacija »odso
- Page 83 and 84: Marijan Dović: Kanonizacija »odso
- Page 85 and 86: KOSOVEL IN NIHILIZEM:POSKUSKONSTRUK
- Page 87 and 88: MATEVŽ KOS: KOSOVEL IN NIHILIZEM:
- Page 89 and 90: MATEVŽ KOS: KOSOVEL IN NIHILIZEM:
- Page 91 and 92: MATEVŽ KOS: KOSOVEL IN NIHILIZEM:
- Page 93: MATEVŽ KOS: KOSOVEL IN NIHILIZEM:
- Page 96 and 97: KOSOVELOVA POETIKAgovoriti obširno
- Page 98 and 99: KOSOVELOVA POETIKA1993). Italijansk
- Page 100 and 101: KOSOVELOVA POETIKAZlati čoln v mo
- Page 102 and 103: KOSOVELOVA POETIKAdružbi, vendar s
- Page 104 and 105: KOSOVELOVA POETIKABIBLIOGRAFIJAADOR
- Page 106 and 107: KOSOVELOVA POETIKA• POVZETEKUDK 8
- Page 108 and 109: KOSOVELOVA POETIKAFirencah, pridru
- Page 112 and 113: KOSOVELOVA POETIKAumnih, z italiani
- Page 114 and 115: KOSOVELOVA POETIKAOPOMBE1 Prim. E.
- Page 116 and 117: KOSOVELOVA POETIKA20 Cit. v: B. Pah
- Page 118 and 119: KOSOVELOVA POETIKAbili blizu. Podob
- Page 120 and 121: KOSOVELOVA POETIKAKot je Kosovel ne
- Page 122 and 123: KOSOVELOVA POETIKAselekciji gradiva
- Page 124 and 125: KOSOVELOVA POETIKAtudi naslov druge
- Page 126 and 127: KOSOVELOVA POETIKA4C. Rebora, Framm
- Page 128 and 129: KOSOVELOVA POETIKA50Idem, str. 193.
- Page 130 and 131: SODCIDarja Betocchi poučuje italij
- Page 132 and 133: poetike. Napisala je več kot 100 r
- Page 134 and 135: ContentsBoris A. Novak:kosovel, a g
- Page 136 and 137: es are followed by papers discussin
- Page 138 and 139: KOSOVEL’s poeticsSredi dehtečih
- Page 140 and 141: KOSOVEL’s poeticsRather than repe
- Page 142 and 143: KOSOVEL’s poeticsby an eight-line
- Page 144 and 145: KOSOVEL’s poeticsKosovel’s comb
- Page 146 and 147: KOSOVEL’s poeticsIn Kosovel’s s
- Page 148 and 149: KOSOVEL’s poetics• AbstractUDK
- Page 150 and 151: KOSOVEL’s poeticsthorn, gathered
- Page 152 and 153: KOSOVEL’s poeticsthere is a techn
- Page 154 and 155: KOSOVEL’s poeticsin the “Pains
- Page 156 and 157: KOSOVEL’s poeticsof the setting s
- Page 158 and 159: KOSOVEL’s poeticsThe SunThere are
- Page 160 and 161:
KOSOVEL’s poeticsserve Kosovel’
- Page 162 and 163:
KOSOVEL’s poeticsImages of the pi
- Page 164 and 165:
KOSOVEL’s poeticsbibliographyBALA
- Page 166 and 167:
KOSOVEL’s poeticsbeing the piano
- Page 168 and 169:
KOSOVEL’s poeticswhole, if not of
- Page 170 and 171:
KOSOVEL’s poeticslacking in the L
- Page 172 and 173:
KOSOVEL’s poeticsnot fail to noti
- Page 174 and 175:
KOSOVEL’s poeticsKosovel’s shun
- Page 176 and 177:
KOSOVEL’s poeticsmand creative pa
- Page 179 and 180:
Srečko Kosoveland the European ava
- Page 181 and 182:
Janez Vrečko: Srečko Kosovel and
- Page 183 and 184:
Janez Vrečko: Srečko Kosovel and
- Page 185 and 186:
Janez Vrečko: Srečko Kosovel and
- Page 187 and 188:
Janez Vrečko: Srečko Kosovel and
- Page 189 and 190:
Janez Vrečko: Srečko Kosovel and
- Page 191:
• ABSTRactJanez Vrečko: Srečko
- Page 194 and 195:
KOSOVEL’s poetics1967, 41 year af
- Page 196 and 197:
KOSOVEL’s poeticsa sample avant-g
- Page 198 and 199:
KOSOVEL’s poeticsThe Heterogeneit
- Page 200 and 201:
KOSOVEL’s poeticsloyalty” - the
- Page 202 and 203:
KOSOVEL’s poeticsThe subject in t
- Page 204 and 205:
KOSOVEL’s poeticsNOTES1Matevž Ko
- Page 206 and 207:
KOSOVEL’s poeticsGraham HOUGH: Th
- Page 208 and 209:
KOSOVEL’s poetics• ABSTRACTUDK
- Page 210 and 211:
KOSOVEL’s poeticsnew scientific s
- Page 212 and 213:
KOSOVEL’s poeticsis not studied a
- Page 214 and 215:
KOSOVEL’s poeticshad “held back
- Page 216 and 217:
KOSOVEL’s poeticsMarijan Dović:
- Page 219 and 220:
Kosovel and Nihilism:An Attemptat C
- Page 221 and 222:
METVŽ KOS: Kosovel and Nihilism: A
- Page 223 and 224:
METVŽ KOS: Kosovel and Nihilism: A
- Page 225 and 226:
METVŽ KOS: Kosovel and Nihilism: A
- Page 227:
METVŽ KOS: Kosovel and Nihilism: A
- Page 230 and 231:
KOSOVEL’s poeticstimes the other
- Page 232 and 233:
KOSOVEL’s poeticssubjectivity - i
- Page 234 and 235:
KOSOVEL’s poeticsthe reader’s e
- Page 236 and 237:
KOSOVEL’s poeticsespecially a poe
- Page 238 and 239:
KOSOVEL’s poeticsMontage composit
- Page 240 and 241:
KOSOVEL’s poetics6See Kosovel’s
- Page 242 and 243:
KOSOVEL’s poeticsevaluate him-/he
- Page 244 and 245:
KOSOVEL’s poeticsaffected by a cr
- Page 246 and 247:
KOSOVEL’s poeticsBarni, written i
- Page 248 and 249:
KOSOVEL’s poeticscontributed to i
- Page 250 and 251:
KOSOVEL’s poeticsConstructivism l
- Page 252 and 253:
KOSOVEL’s poeticsextent that, as
- Page 255 and 256:
Analogies betweenS. Kosovel and C.
- Page 257 and 258:
Darja Betocchi: Analogies between S
- Page 259 and 260:
Darja Betocchi: Analogies between S
- Page 261 and 262:
Darja Betocchi: Analogies between S
- Page 263 and 264:
Darja Betocchi: Analogies between S
- Page 265 and 266:
Darja Betocchi: Analogies between S
- Page 267 and 268:
Nietzschejem: Nietzsche in ničejan
- Page 269 and 270:
Comparative Literature, Volume 28,