razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

KOSOVELOVA POETIKAkrizo umetnosti, v okviru teorij literarnih zvrsti pa je povzdigoval zvrstnekonvencije. Za njegovo literarno in estetsko zavest je bila značilna izrednaintuicija, ki je mdr. kazala na omejenost jezikovnega gradiva. Zato je izkoriščalvizualne možnosti besede: grafijo in tipografijo. 2Kosovelov pesniški izraz in umetnostni nazor naj bi se brusila v obračunus konstruktivizmom in z vstopanjem v območje konstruktivnostioz. intelektualno-estetskega prostora med konsi in integrali. Vsi razlagalciKosovelove ustvarjalnosti soglasno poudarjajo, da so konsi izraz konstruktivističneestetike, integrali pa revolucionarnega humanizma v težnji k celostnemučloveku. Po mojem mnenju so integrali pesniško še neobdelanaideja človeka in ideja poezije. Konse je namreč mogoče brati kot pesniškokonstrukcijo, integrale pa kot pesniški razkroj. Mednje lahko uvrstimo vsetiste pesmi, ki obravnavajo človeške vrednote in vrednote pesnika kot človeka.V Kosovelovi predstavi naj bi bili predvsem posledica vseh pesniškihkonsekvenc, izhajajočih iz obdajajoče ga resničnosti. Na tako zamisel kažesam naslov neizdane zbirke.Integral, ki v slovenščini nastopa kot izraz za celoto, je matematično-fizikalnipojem, ki se je Kosovelu izkazal za uporabnega v obdobju njegovihkonstruktivističnih izkušenj, ko je v pesemski zgradbi izkoriščal informacijskekode, med njimi tudi kemijske in matematične, da bi prikazal mnoštvoinformacij pri spoznavanju in razumevanju resničnosti. Pesniška izpovednaj bi bila nekakšna njihova rezultanta, ki obenem ustvarja komunikacijskimozaik. Izhodiščno načelo je bilo, v novi neomejeni strukturi umetnostnegabesedila prodreti do bistva resničnosti z vanjo vpisanim človekom.Ker je Kosovel videl poezijo v tesni povezanosti z resničnostjo, lahko domnevamo,da je intuitivno iskal dostop k njenemu skritemu mehanizmu insmislu, za to pa so potrebni čuti in razum. Čuti so mu narekovali vključitevvizualnega sporazumevanja v besedilo in iskanje pesniškega ekvivalenta,skladnega z ikonosfero in načini zaznavanja kot njenim rezultatom. Razumje narekoval iskanje ključa za kar najbolj objektivno urejanje izkustva; verjetnoje prav on usmeril pesnikovo pozornost k matematiki.Podobna prizadevanja je avtor konsov lahko opazil pri likovnikih (slikarjiin arhitekti), ki za organizacijo prostora uporabljajo matematične izračune.Številčne zakonitosti so radi uporabljali slikarji konstruktivisti. Vendar pa jebilo to načelo pogosto vzrok za nesoglasja med slikarji in pesniki, ker besedni mogoče zgolj šteti, saj so nosilec pomenov in obenem stvar. Vsi pesnikiniso bili in še vedno niso pripravljeni pristajati na materialno konkretnostbesede. Zato med drugimi Julian Przyboś ni bil zadovoljen z grafično opremosvoje pesniške zbirke Sponad (Iznad), ki je bila delo Strzemińskega (vprvi izdaji je bil pravopisno drugačen zapis naslova: Z ponad (Iz nad). Vtaki obliki ga ni več ponatiskoval, ker je sodil, da je bila grafična opremaza pesmi škodljiva, čeprav so bili odnosi med Władysławom Strzemińskimin Julianom Przybośem obojestransko ustvarjalni. 3 Przyboś je podobno kotPeiper menil, da pozna poezija drugačne načine za oblikovanje celote kotslikarstvo. Likovni kod sta videla kot sestavino besedila, ki pa ne more bitipodrejena izključno vizualni urejenosti, zlasti ne številčnim zakonitostim.Številčna mera je bila tudi razlog, da je Peiper zavrnil predlog Strzemińskega36