razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

KOSOVEL IN MODERNA POEZIJA:ANALIZA PODOBJADarja PavličPedagoška fakulteta, MariborRožePodobe rož ne sodijo med najpogostejše in najpomembnejše v Kosovelovipoeziji. Ker je pesnik svoje občutke rad projiciral v naravo, so rože kar nekajkratmetafore za občutke in razpoloženja. Podoba »jesenska roža je zaprlačašo / in tiha se nagnila v siva tla« (I 42) 1 je npr. metafora za melanholijolirskega subjekta in ne le opis jesenskega umiranja narave. Pogosta metafora,ki človekove bolečine pripisuje cvetju, je »krvavenje« (131, 132, 151).Kosovel je redko uporabljal posebna imena za cvetje, to je ponavadistoril takrat, kadar je hotel poudariti njihov posebni vonj. Lastnosti, zaradikaterih je Kosovel pisal o rožah, so največkrat njihova lepota, omamenvonj, minljivost ipd. Manj običajna je metafora: »Moje besede so ostrerože« (I 313). Rožam je pripisana ostrina, vendar to ni tako nenavadno, čeupoštevamo, da gre za rože, ki so zrasle sredi kraškega kamenja: ostrina kamenjaje (metonimično) pripisana rožam. Kosovel je podobe rož uporabljaltudi zaradi njihovih zdravilnih lastnosti (45, 404).Podobe cvetja najdemo tudi v Kosovelovih Integralih; to zbirko literarnizgodovinarji opisujejo kot sinkretični spoj različnih literanih gibanj in tokov:omenjajo ekpresionizem, konstruktivizem, dadaizem, nadrealizem in futurizem.Sprememba, ki jo v Kosovelovi poeziji pomenijo Integrali, je najboljočitna na kompozicijskem nivoju: podobe so postale fragmentarne, tematskoniso trdno povezane, lirski subjekt se pogosto umakne v ozadje in beleži vtisena način filmske kamere. Pobudo za tak način pisanja je Kosovel lahko dobiliz nemškega ekspresionizma ali od kod drugod. Pesem »Cvetje na oknu« jeznačilen primer približevanja modernističnemu načinu nizanja podob, vendarso same podobe še čisto tradicionalne. To nam pokaže tudi primerjavaz Župančičevo pesmijo »Prva pomlad«, v kateri beremo: »Pa kdaj si, glog,si cvetja nabral? / Kot iz snežink posneto / je v bele čipke speto« (II 10).Kosovel je enako predstavo upesnil drugače: »Okna odprta, veter / diha od1V bibliografskih navedbah rimska števila označujejo zvezke Zbranih del, arabskaštevila pa strani. Kadar je v istem odstavku zaporedoma citiranih več podob izistega zvezka, je številka slednjega izpuščena.Primerjalna književnost (Ljubljana) 28/2005, Posebna številka19