11.07.2015 Views

razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

načina rimanja, ki je najbolj preprost in »glasen«, tu poseže tudi po simetričnem,pravilnem kitičnem členjenju. K pravilu o obratnem sorazmerjumed metrom in rimo v času razpadanja ve<strong>za</strong>ne besede v prosti verz lahkotorej pritegnemo tudi kitično členjenje. Pri metrično razpuščenih pesmihKosovel in drugi pesniki tega prehodnega obdobja vztrajajo pri simetričnih,pravilnih kiticah, medtem ko metrična strogost omogoča razpustitevsimetričnega kitičnega členjenja v različno dolge kitice, ki jih organizirapredvsem »vsebinski«, se pravi sintaktično-semantični vidik.Mnoge Kosovelove zgodnje pesmi so v zvrstnem in formalnem smislumodernizirane balade. Zanimivo je, da z oznako Balada Kosovel naslovidrobno in preprosto pesem, ki je ena izmed njegovih najbolj priljubljenih:V jesenski tihi časprileti brinjevkana Kras.Na poljuže nikogar več ni,le onapreko gmajneleti.In samo lovecji sledi…Strel v tišino;droben curek krvi;brinjevkaobleži, obleži.V tej pesmi Kosovel kombinira pripovedne in lirske prvine. Ta zvrstnividik in tragični konec sta najbrž razloga, <strong>za</strong>kaj je pesnik naslovil to besedilokot Balado. Po drugi strani najdemo pri Kosovelu mnoge pesmi, kjer – <strong>za</strong>vestnoali pod<strong>za</strong>vestno – poleg zvrstnih in sporočilnih razsežnosti upoštevatudi formalne značilnosti balade, kakor jo poznamo iz slovenskega ljudskegaslovstva. Najboljši primer tovrstne »prave« balade je znamenita pesem Bori,ki je zgrajena na verznem ritmu trohejskega osmerca, enem izmed najpogostejšihritmov baladnega pesništva ne le pri nas, temveč tudi pri drugihnarodih. Naj med tipično baladnimi elementi omenimo tudi rabo dialoga v tejpesmi. Namesto rim tu ponovno srečamo princip <strong>za</strong>-ključnih besed (gro<strong>za</strong>,bori, gora, bratje, mati, oče), k trdni organi<strong>za</strong>ciji tega besedila pa bistvenoprispevata tudi retorični figuri geminacije, se pravi ponavljanja besed (predvsembesede bori), in anafore (bori, ali, ko da).Bori, bori v tihi grozi,bori, bori v nemi grozi,bori, bori, bori, bori!Bori, bori, temni borikakor stražniki pod goropreko kamenite gmajnetežko, trudno šepetajo.BORIS A. NOVAK: KOSOVEL, VELIK PESNIK IN SLAB VERZIFIKATOR13

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!