razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

SODCIDarja Betocchi poučuje italijanski jezik in književnost na Državnemznanstvenem liceju Franceta Prešerna v Trstu in se ukvarja z literarnimprevajanjem slovenskih avtorjev v italijanščino (zadnji prevod: M. Sosič,Ballerina, ballerina, 2005). Trenutno pripravlja doktorsko disertacijo, vkateri ob problemu prevodov Kosovelove poezije v italijanščino obravnavatudi njihovo recepcijo v italijanskem kulturnem prostoru.Marijan Dović dela kot mladi raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturoin literarne vede ZRC SAZU. Že kot študent primerjalne književnostiin slovenščine na ljubljanski Filozofski fakulteti je objavljal kritične esejein članke v strokovnih in znanstvenih revijah ter sodeloval na različnihkonferencah. Predvsem ga zanimajo sodobne sistemske teorije literature,literarno vrednotenje in literarni kanon. Zanima se tudi za zgodovinskoavantgardo (Kosovel, Podbevšek) in literaturo 19. stoletja (Trdina). Leta2004 je v zbirki Studia litteraria objavil teoretični prvenec z naslovomSistemske in empirične obravnave literature. Trenutno raziskuje problematikoavtorstva in razvoj vloge slovenskega literarnega proizvajalca odrazsvetljenstva do danes. Poleg tega se ukvarja z uredniškim delom, kotizvajalec in skladatelj pa tudi z jazz glasbo.Alenka Jovanovski, mlada raziskovalka na Oddelku za primerjalno kniževnostin literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je objavljalačlanke in besedila v različnih strokovnih in znanstvenih revijah, leta 2001pa je izdala knjigo Temni gen. V svojem znanstvenem delu se osredotoča naproblem estetskega izkustva v poeziji v povezavi z mističnim izkustvom, obtem pa piše tudi literarne kritike, večinoma o sodobni slovenski poeziji.Marko Juvan je raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarnevede ZRC SAZU, profesor literarne teorije in slovenske književnostina Univerzi v Ljubljani. Iz novejših objav: Intertekstualnost (2000); “OnLiterariness: From Post-Structuralism to Systems Theory”, ComparativeLiterature and Comparative Cultural Studies (2003); »O usodi 'velikega'žanra«, Kako pisati literarno zgodovino danes: razprave, ur. D.Dolinar, M. Juvan (2003); “Literary Self-Referentiality and the Formationof the National Literary Canon”, Neohelicon 31.1 (2004), “Spaces ofIntertextuality, the Intertextuality of Space”, Literature and Space: Spacesof Transgressiveness ur. J. Škulj, D. Pavlič (2004); “Generic identity andintertextuality”, CLCWeb 7.1 (2005). Ukvarja se z literarno in kulturnoteorijo (medbesedilnost, literarni diskurz, kulturna identiteta, literarno polje,kanon, literarno zgodovinopisje, genologija), z evropsko romantiko inslovensko književnostjo 20. stoletja.Matevž Kos je docent na Oddelku za primerjalno književnost in literarnoteorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Doslej je izdal štiri knji-